<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/se</link>
<title>Še</title>
<description>Novice, rubrike in zanimivosti z najrazličnejših področij. Gospodarstvo, okolje, dogodki, prosti čas, kulinarika, manjšine, vreme, tehnologija, znanost</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/se"/>
<item>
<title>Arso poostril vremensko opozorilo</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/arso-poostril-vremensko-opozorilo-BF2272021</link>
<guid isPermaLink="false">c3451d8f-26d8-4b53-9ea9-781b6d1435d3</guid>
<pubDate>Thu, 17 Sep 2026 06:30:27 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<description readingtime="20">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/arso_1626625_20260917090939.png"&gt;&lt;p&gt;Arso je davi poostril vremensko opozorilo. Zaradi možnosti izdatnejših nalivov je opozorilo zdaj za jugozahod Slovenije do 13. ure oranžno. Padlo bo lahko od 40 do 80 milimetrov dežja v šestih urah, opozarjajo. Zaradi krajevnih neviht in nalivov nato opozorilo ostaja ves dan rumene barve. Za severozahod in jugovzhod Slovenije ter za osrednje predele države zaradi krajevnih neviht in nalivov velja rumeno opozorilo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za jutrišnji dan (petek) je Arso za jugozahod Slovenije objavil rumeno opozorilo zaradi krajevnih neviht in nalivov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ob prehodu vremenske fronte bodo na jugozahodu Slovenije nastajale plohe in nevihte s krajevno močnejši nalivi, opozarjajo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/arso_1626625_20260917090939.png">
<media:title>Arsovo vremensko opozorilo za danes (ARSO)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Cerkve v Benečiji gradili tudi priznani mojstri iz Škofje Loke</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/cerkve-v-beneciji-gradili-tudi-priznani-mojstri-iz-skofje-loke-XC2271880</link>
<guid isPermaLink="false">d7656f6c-48a6-47d2-90f4-8c4f786db006</guid>
<pubDate>Thu, 17 Sep 2026 07:55:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="11142" vn="Author" vid="11120">Sandor Tence</category>
<category id="21308" vn="Topic" vid="11150">Razstave</category>
<category id="1165200" vn="Location" vid="11176">Škofja Loka</category>
<description readingtime="43">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/banchig_1626528_20260916200633.jpg"&gt;&lt;p&gt;Nadiške doline so bile od nekdaj povezane z zahodno Slovenijo in ta povezanost se je še posebej odražala v umetnosti in stavbarstvu. V petnajstem in šestnajstem stoletju sta v Benečiji delovala med drugim tudi stavbenik in gradbeni mojster Andrej iz Loke in slikar Jernej iz Loke. O tej zgodovinski povezavi je tekla beseda na odprtju razstave beneškega umetnika Pierlugija Banchiga, ki je v akvarelih upodobil votivne cerkvice v Nadiških dolinah.  Njegovo razstavo v cerkvi v Crnogrobu pri Škofji Loki, ki je na ogled do 2. oktobra, so v sodelovanju z društvom Pro Loco Nadiških dolin pripravili domače Muzejsko društvo, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Škofja Loka, in kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, je poročal Gorenjski glas.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zgodovinar in publicist Giorgio Banchig je cerkvice in povezanost med Benečijo in kraji v okolici Škofje Loke postavil v zgodovinski kontekst Oglejskega patriarhata. To je bil enoten prostor izmenjevanj, v katerem je deloval tudi stavbenik Andrej iz Loke.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Doslej znani Andrejev opus obsega šest cerkva, štiri so se ohranile v celoti. Najbolj znana je cerkev sv. Janeza Krstnika v Landarski jami, v kateri je sezidal le prezbiterij, medtem ko za ladijski del služi kar jama sama,« je povedal Giorgio Banchig, ki je doma prav iz Landarja.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/banchig_1626528_20260916200633.jpg">
<media:title>Giorgio Banchig predstavlja akvarele na razstavi (GORENJSKI GLAS)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Italijanska vlada za vozila z močjo do 80 kW ukinja letno dajatev</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/italijanska-vlada-za-vozila-z-mocjo-do-80-kw-ukinja-letno-dajatev-BC2271641</link>
<guid isPermaLink="false">742aee92-3da9-49a3-9021-aa8a5f9399b4</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 17:07:01 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21646" vn="Author" vid="11120">Ivan Žerjal</category>
<category id="22268" vn="Location" vid="11176">Rim</category>
<category id="17946617" vn="Topic" vid="11150">Avtomobili</category>
<category id="87042059" vn="Topic" vid="11150">Dajatve</category>
<description readingtime="47">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/avtomobili_1626182_20260916190857.jpg"&gt;&lt;p&gt;Italijanska vlada je na današnji seji sprejela uredbo, s katero odpravlja plačilo letne avtomobilske dajatve oz. pristojbine za uporabo vozil v cestnem prometu (bollo auto) za vozila z majhno oz. srednjo močjo do 80 kW, ki jih družine večinoma uporabljajo za vsakodnevno premikanje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ukrep, ki ukinja letno avtomobilsko dajatev, velja z letom 2027 za vsa motorna kolesa ter za več kot 70 odstotkov avtomobilov, ki trenutno vozijo v Italiji in katerih moč znaša do 80 kW, kar znaša skupno okoli 14,5 milijona vozil. Če posamezna družina oz. posamezni lastnik razpolaga z več vozili, lahko koristi omenjeni ukrep samo za eno od le-teh, točneje tisto z manjšo močjo med razpoložljivimi vozili.  Ker se avtomobilske dajatve plačujejo deželam, bo na le-te vlada prenesla sredstva, ki bodo umanjkala zaradi odprave dajatve, pri čemer se v medijih govori o 2,3 milijarde evrov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Danes vlada odpravlja enega od najbolj osovraženih davkov pri Italijanih,« je  sporočila premierka Giorgia Meloni, ki je po seji skupaj z ministri orisala tudi druge ukrepe za soočanje s podražitvami goriv. Za teden dni so tako podaljšali znižanje trošarin na dizel v višini deset centov na liter, do 5. oktobra pa v višini pet centov. Pozneje bodo začele veljati t. i. »mobilne« trošarine. Prav tako je vlada potrdila ukrepe za omilitev podražitev pri nakupu dizelskega goriva za potrebe kmetijstva in avtoprevoznikov. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/avtomobili_1626182_20260916190857.jpg">
<media:title>(ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Pri 112 letih umrl najstarejši moški v Evropi</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/pri-112-letih-umrl-najstarejsi-moski-v-evropi-EC2271512</link>
<guid isPermaLink="false">082c0434-5ff8-4787-8f46-6877b0b7a30d</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 14:23:13 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="1461584" vn="Topic" vid="11150">Smrt</category>
<category id="9149805" vn="Location" vid="11176">Potenza</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="39">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/vitantonio-lovallo-fb-filippo-mele_1625984_20260916162436.jpg"&gt;&lt;p&gt;Pri 112 letih je umrl trenutno najstarejši moški v Evropi - Italijan Vitantonio Lovallo, je danes naznanil župan njegovega domačega mesta Avigliano v deželi Bazilikata na jugu Italije. Naziv najstarejšega moškega v Evropi je sedaj pripadel 111-letnemu Portugalcu. Pred njim je sicer še 31 žensk.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Lovallo se je rodil marca 1914, torej še pred začetkom prve svetovne vojne. V drugi svetovni vojni se je boril na fronti, obdobje med letoma 1943 in 1945 pa je po poročanju italijanskih medijev preživel v nemškem ujetništvu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Bil je poročen, z ženo, ki je umrla že pred leti, pa sta imela štiri otroke. Še po 100. rojstnem dnevu je Ziton, kakor so ga klicali, opravljal delo v vinogradu in skrbel za ovce.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Avigliano je danes izgubil del svoje zgodovine,« je na Facebooku sporočil župan mesta Giuseppe Mecca. Ziton je bil eden od nas,« je dodal.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po smrti Lovalle je najstarejši moški v Evropi sedaj Portugalec Joaquim Varela, ki šteje 111 let. Na seznamu najstarejših ljudi na celini je sicer šele na 32. mestu - za 31 ženskami. Najstarejši človek tako v Evropi kot na svetu je medtem s 117 leti Britanka Ethel Caterham.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/vitantonio-lovallo-fb-filippo-mele_1625984_20260916162436.jpg">
<media:title>Vitantonio Lovallo (FILIPPO MELE/FACEBOOK)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Svet Evrope poziva Avstrijo k nadaljnjim ukrepom za krepitev rabe slovenščine</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/svet-evrope-poziva-avstrijo-k-nadaljnjim-ukrepom-za-krepitev-rabe-slovenscine-DC2271432</link>
<guid isPermaLink="false">cd7ea3f9-60ff-47c2-be72-464621c7df22</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 13:35:05 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="691232" vn="Location" vid="11176">Strasbourg</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="23349867" vn="Topic" vid="11150">Svet EU</category>
<description readingtime="62">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/svet-evrope-ansa_1625908_20260916153507.jpg"&gt;&lt;p&gt;Svet Evrope je danes objavil novo poročilo o regionalnih in manjšinskih jezikih, med njimi slovenščine kot jezika manjšine v Avstriji. V njem avstrijske oblasti med drugim poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za razširitev in krepitev rabe slovenščine v javni upravi ter zagotavljanju zadostne finančne podpore dejavnostim, ki jo spodbujajo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Svet Evrope v poročilu pozdravlja napredek Avstrije pri zaščiti in spodbujanju regionalnih in manjšinskih jezikov, obenem pa jo poziva k nadaljnjim ukrepom na področjih, kot so izobraževanje, javna uprava in pravosodje, so sporočili iz Strasbourga.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Odbor strokovnjakov Sveta Evrope ob tem avstrijskim oblastem priporoča, da izpolnijo vse obveznosti iz Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki v poročilu niso označene kot v celoti izpolnjene.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Te se nanašajo na omogočanje in/ali spodbujanje uporabe slovenščine v govoru, pisni obliki, javnem in zasebnem življenju, zagotavljanje ter financiranje poučevanja in učenja jezika na vseh stopnjah, spodbujanje razumevanja med jezikovnimi skupinami, vključitev spoštovanja in strpnosti do slovenščine med cilje izobraževanja ter spodbujanje javnih medijev, da to vključijo med svoje cilje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ne povsem izpolnjene ostajajo tudi obveznosti zagotavljanja poučevanja slovenske zgodovine in kulture, osnovnega in nadaljevalnega usposabljanja učiteljev slovenskega jezika, vlaganja pisnih in ustnih vlog pri lokalnih in regionalnih enotah državnih organov ter prejemanja odgovorov v slovenščini. Državnim in lokalnim organom prav tako v celoti ni omogočeno pripravljanje in objava dokumentov v slovenščini, v celoti tudi ni olajšana in/ali spodbujana uporaba jezika v gospodarskem in družbenem življenju.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V luči tega Svet Evrope avstrijske oblasti poziva, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za razširitev in krepitev rabe slovenskega jezika v javni upravi ter zagotavljanju zadostne finančne podpore za dejavnosti, ki spodbujajo slovenščino. Med nadaljnjimi ukrepi poročilo navaja tudi ukrepe za spodbujanje ozaveščenosti o slovenskem jeziku in kulturi kot delu avstrijske kulturne dediščine, krepitev in razširitev rabe jezika v izobraževanju, zlasti predšolski vzgoji, ter nadaljnje lajšanje njegove uporabe pred sodišči.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/svet-evrope-ansa_1625908_20260916153507.jpg">
<media:title>Zasedanje Sveta Evrope (ANSA/ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Civilna zaščita iz FJK in Arso objavila rumeno opozorilo</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/civilna-zascita-iz-fjk-in-arso-objavila-rumeno-opozorilo-AC2271376</link>
<guid isPermaLink="false">a6233992-18d2-4048-a664-fd527b16fab4</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 11:13:08 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="5230438" vn="Location" vid="11176">Alpe-Jadran</category>
<description readingtime="19">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/4c81f75b-4c6e-4c92-9a42-b7f2e4f368c3-1_1625831_20260916131749.jpg"&gt;&lt;p&gt;Civilna zaščita iz FJK in Arso sta ob četrtkovem poslabšanju vremena objavila rumeno opozorilo. V FJK velja od polnoči do 24. ure v četrtek, Arsovo pa za jutri in za jugozahod Slovenije tudi v petek ves dan.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Civilna zaščita iz FJK v osrednjih predelih dežele in na Tržaškem opozarja na možnost zelo obilnih padavin in močnih padavin. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Arso jutri (četrtek) na jugozahodu in severozahodu Slovenije opozarja na krajevne nevihte in na možnost nalivov, v jugovzhodni in osrednji Sloveniji pa na možnost krajevnih neviht. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/4c81f75b-4c6e-4c92-9a42-b7f2e4f368c3-1_1625831_20260916131749.jpg">
<media:title>Ob nalivih je pretekli četrtek voda poplavila tržaške ulice in trge (LUCA TEDESCHI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Paritetni? Tajani je takoj poklical Calderolija, nato pa je kar meni dal telefon«</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/paritetni-tajani-je-takoj-poklical-calderolija-nato-pa-je-kar-meni-dal-telefon-GC2271239</link>
<guid isPermaLink="false">573a4b13-b4a3-4ed1-ba8b-a39487fd94ea</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 08:59:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="11140" vn="Author" vid="11120">Albert Voncina</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="365485" vn="Topic" vid="11150">Manjšina</category>
<category id="1029056" vn="People" vid="11166">Felice Žiža</category>
<category id="1153206" vn="People" vid="11166">Antonio Tajani</category>
<category id="52989550" vn="People" vid="11166">Damijan Terpin</category>
<category id="67372696" vn="Topic" vid="11150">Srečanje</category>
<category id="84771224" vn="People" vid="11166">Tone Kajzer</category>
<description readingtime="66">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/7956629-7956629_1625735_20260916111328.jpg"&gt;&lt;p&gt;Novogoriško srečanje zunanjih ministrov Slovenije in Italije Toneta Kajzerja in Antonia Tajanija je potekalo ravno v dneh, ko se je dokončno razblinilo upanje, da bi v novem italijanskem volilnem zakonu predvideli možnost za olajšano izvolitev v parlament predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tajani je glede tega včeraj dejal, da »slovenska narodna skupnost ponavadi vedno izvoli poslanca«. »Tudi na spodbudo predstavnikov slovenske narodne skupnosti smo analizirali, ali bi lahko zakonsko rezervirali mesto za Slovence, a slovenska skupnost je v primerjavi z nemško majhna. Težko je zagotoviti mesto skupnosti, ki ima največ 40.000 predstavnikov,« je razložil Tajani, ki je obljubil, da bodo »naredili vse, zato da bo slovenska skupnost zaščitena v Furlaniji - Julijski krajini,« spomnil pa je tudi na pomen in vlogo paritetnega odbora.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ravno glede novih članov Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki jih italijanska vlada še ni imenovala, je Tajanija opozoril predsednik stranke Slovenska skupnost (SSk) Damijan Terpin. Le-ta se je včeraj v EPICentru udeležil sestanka z italijansko in slovensko ministrsko delegacijo ter s poslancem italijanske narodnosti v DZ Felicejem Zizo. »Na tem pogovoru sta ministra začela reševati probleme, ki se vlečejo leta, na povsem konkreten način, in sicer s štirimi telefonskimi klici kar med sestankom. Tajani je tako poklical ministra za deželna vprašanja Roberta Calderolija in mu povedal, da mora vlada imenovati člane paritetnega odbora, nato pa je kar meni dal telefon, tako da sem Calderoliju razlagal, kaj je treba storiti,» je zanimivo ozadje s sestanka razkril Terpin, ki je poudaril, da »dejstvo, da »imamo v vladni stranki sogovornika na tem nivoju in s tako globoko željo, da se problemi rešijo, niso mačje solze«. Ob tem se je predsednik SSk zahvalil goriškemu županu Rodolfu Ziberni - sam je iz vrst Tajanijeve stranke Naprej, Italija -, ki je »zaupnik stranke v Gorici in je dosti stvari pripravil vnaprej, da se lahko tako pogovarjamo z ministrom«.&lt;/p&gt;&lt;p&gt; &lt;u&gt;Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7956629-7956629_1625735_20260916111328.jpg">
<media:title>Z leve Tone Kajzer, Antonio Tajani in Damijan Terpin (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Spet bo zagrmelo in se ohladilo</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/spet-bo-zagrmelo-in-se-ohladilo-AC2271211</link>
<guid isPermaLink="false">e19daa98-1ca2-492d-922f-9f289ea1b042</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 08:20:43 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21662" vn="Author" vid="11120">Darko Bradassi</category>
<category id="21828" vn="Location" vid="11176">FJK</category>
<description readingtime="41">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/pred-poslabs-anjem_1625712_20260916104633.jpg"&gt;&lt;p&gt;Naše kraje bo jutri od severozahoda prešla solina hladna vremenska fronta, za katero bo pritekal bolj svež severni zrak, ki se bo nato več dni zadrževal nad nami. Gre, kot kaže, za uvod v še nekoliko hladnejše vreme, ki ga pričakujemo v prihodnjem tednu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Danes bo še povečini pretežno jasno, čez dan pa bo od severozahoda oblačnost naraščala &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo, kot kaže, močnejše popoldne in zvečer. Arso je za jutri (četrtek) in pojutrišnjem (petek) za jugozahodno Slovenijo objavil rumeno opozorilo zaradi neviht in nalivov. Zapihala bo šibka do zmerna burja. Temperatura se bo spuščala.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V petek bo vreme podobno, padavine bodo manj pogoste, čez dan se bo v FJK ponekod prehodno delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 25 stopinj Celzija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V soboto in nedeljo bo v FJK delno jasno do spremenljivo. Več sončnega vremena bo predvidoma v nedeljo. Zlasti v soboto bo lahko ponekod še padlo nekaj kapelj dežja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Od ponedeljka se bo proti Sredozemlju spuščala višinska dolina s še hladnejšim zrakom. V ponedeljek bo sprva lahko nekaj nestanovitnosti, nato bo več jasnine. Pihala bo šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 20 do 24 stopinj Celzija.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/pred-poslabs-anjem_1625712_20260916104633.jpg">
<media:title>Pogled na Tržaški zaliv danes ob 10.30 (SPLETNA KAMERA CISAR)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Italija napoveduje drugačne kontrole na meji s Slovenijo</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/italija-napoveduje-drugacne-kontrole-na-meji-s-slovenijo-XD2270981</link>
<guid isPermaLink="false">3850068c-68e7-4436-9b6c-0913862cab01</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 18:01:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="11140" vn="Author" vid="11120">Albert Voncina</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="1153206" vn="People" vid="11166">Antonio Tajani</category>
<category id="1898881" vn="Topic" vid="11150">Meja</category>
<category id="2273466" vn="Topic" vid="11150">Diplomacija</category>
<category id="84771224" vn="People" vid="11166">Tone Kajzer</category>
<description readingtime="33">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-09-15-at-19-56_1625589_20260915200050.jpg"&gt;&lt;p&gt;Italija konec decembra zelo verjetno ne bo podaljšala zamrznitve schengna, a bo zdajšnjo obliko nadzora na meji s Slovenijo nadomestila z alternativnimi oblikami kontrol, prihodnje srečanje koordinacijskega odbora ministrov Italije in Slovenije pa bodo priredili v Gorici, ko bodo sočasno v Novi Gorici organizirali gospodarsko-podjetniški forum z akterji iz obeh držav. Omenjeni sta verjetno najbolj oprijemljivi novici, ki ju je prineslo včerajšnje bilateralno srečanje, na katerem sta se slovenski minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer in italijanski zunanji minister Antonio Tajani pogovarjala še o marsičem, tudi o slovenski narodni skupnosti v Italiji, saj je prvi mož slovenske diplomacije italijanskemu kolegu med drugim iznesel vsebine ponedeljkovega pripravljalnega srečanja s predstavniki manjšine.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot je nakazal Kajzer, se je treba vprašanj lotiti pragmatično. »Prijatelji govorimo odkrito in konstruktivno z željo, da najdemo skupno rešitev,« je dejal Kajzer v prostorih restavracije Primula v Solkanu, kjer je potekalo bilateralno srečanje med ministroma.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;&lt;b&gt;Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku. &lt;/b&gt;&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-09-15-at-19-56_1625589_20260915200050.jpg">
<media:title>Ministra za zunanje zadeve Tajani in Kajzer</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Primorski župani s pismom v podporo TV Koper Capodistria</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/primorski-zupani-s-pismom-v-podporo-tv-koper-capodistria-MD2270961</link>
<guid isPermaLink="false">c51000ca-410a-4601-89e9-f74b6f4b0f59</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 08:47:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21646" vn="Author" vid="11120">Ivan Žerjal</category>
<category id="1252964" vn="Location" vid="11176">Primorska</category>
<category id="1804020" vn="Topic" vid="11150">Mediji</category>
<description readingtime="54">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/tv-koper-capodistria-nuova-insegna-in_1625526_20260915194723.jpg"&gt;&lt;p&gt;Županje in župani 15 primorskih občin (Ajdovščine, Ankarana, Divače, Hrpelj - Kozine, Ilirske Bistrice, Izole, Kanala ob Soči, Nove Gorice, Kobarida, Komna, Pivke, Postojne, Sežane, Tolmina in Vipave) so v javnem pismu podprli slovenski program TV Koper Capodistria in se zavzeli za »ohranjanje kakovostnega in profesionalnega lokalnega in regionalnega novinarstva« v luči informacij o morebitnih spremembah regionalnega programa TV Slovenija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»TV Koper Capodistria, zlasti oddaja Primorska kronika, ima za Primorsko velik pomen, saj njeni novinarji spremljajo številna področja tukajšnjega družbenega življenja: od gospodarstva, šolstva in kulture do športa, turizma, civilne družbe in vsakdanjega življenja naših prebivalcev. S tem skrbijo, da so tudi manjši kraji, lokalne zgodbe in ljudje, ki jih nacionalni mediji pogosto težje zaznajo, slišani in videni,« piše v pismu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za primorske občine je pomembno, da dogajanje spremlja profesionalna novinarska ekipa, ki pozna prostor in njegove posebnosti, menijo župani, za katere to omogoča neodvisno, profesionalno in celovito spremljanje dogajanja ter odpiranje vprašanj, ki so pomembna za prebivalce posameznih krajev in širše regije.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»V času, ko se medijska krajina hitro spreminja in se številni lokalni in regionalni mediji soočajo z vse večjimi izzivi, je še posebej pomembno, da javni medij ohranja svojo prisotnost tudi zunaj največjih središč. Javna radiotelevizija mora prispevati k temu, da različni deli Slovenije niso le geografsko povezani, temveč tudi enakovredno vključeni v javni prostor,« menijo podpisniki, ki želijo, da bi bile vse morebitne spremembe regionalnega programa RTV Slovenija »premišljene, transparentne in sprejete ob upoštevanju pomena, ki ga ima lokalno in regionalno novinarstvo za prebivalce Primorske«, še piše v pismu županj in županov 15 primorskih občin.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/tv-koper-capodistria-nuova-insegna-in_1625526_20260915194723.jpg">
<media:title>Vhod v koprski sedež RTV Slovenija</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Avstrija podaljšuje nadzor na meji s Slovenijo še za pol leta</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/avstrija-podaljsuje-nadzor-na-meji-s-slovenijo-se-za-pol-leta-ED2270776</link>
<guid isPermaLink="false">8c430adf-c21f-4910-af34-1040ec4bc5d8</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 17:19:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21754" vn="Location" vid="11176">Slovenija</category>
<category id="21758" vn="Location" vid="11176">Avstrija</category>
<category id="56555761" vn="Topic" vid="11150">Nadzor na meji</category>
<description readingtime="59">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/hit-nadzor-hit-poli-3504547_1625112_20260915170132.jpg"&gt;&lt;p&gt;Avstrija je še za pol leta podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in tremi drugimi sosedami Češko, Slovaško in Madžarsko, je danes sporočilo notranje ministrstvo na Dunaju. Cilj ostaja boj proti tihotapcem ljudi in nezakonitim migracijam. Kot ob tem še poudarjajo, si prizadevajo, da bi ukrepi povzročili čim manj motenj za potnike.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Avstrija je podaljšala nadzor na mejah s četverico držav za nadaljnjih šest mesecev, do marca 2027, potem ko se danes izteče veljavna ureditev nadzora na mejah z omenjenimi državami.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot je za avstrijsko tiskovno agencijo APA pojasnilo notranje ministrstvo, je cilj podaljšanja mejnega nadzora boj proti tihotapskim združbam in nadaljnje omejevanje nezakonitih migracij. Ukrepi so bili usklajeni s sosednjimi državami, so pojasnili.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;"Evropski pakt o azilu krepi varovanje zunanjih meja EU. Vendar pa so dodatni ukrepi na avstrijskih mejah v tem trenutku še vedno potrebni," je dejal notranji minister Gerhard Karner.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po ministrovih besedah bo poudarek na "celovitem in prilagodljivem varovanju obmejnega območja" namesto zgolj na stacionarnem nadzoru na določenih mejnih prehodih.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;"Naš cilj ostaja nespremenjen: iz prometa izločiti tihotapce in kriminalce ter hkrati čim manj obremeniti dnevne potnike," je dejal Karner.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Avstrija je začasni nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla že leta 2015, na vrhuncu begunske krize. Od takrat ga na vsakih šest mesecev podaljšuje. Na mejnih prehodih s Češko in Slovaško pa mejni nadzor izvaja od jeseni 2023.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zadnje šestmesečno podaljšanje je bilo decembra lani, 15. junija pa je Dunaj mejni nadzor s četverico držav podaljšal še za tri mesece.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Poleg Avstrije nadzor na notranjih mejah v schengenskem območju trenutno izvajajo tudi Nemčija, Nizozemska, Francija, Norveška, Švedska, Danska, Italija, Poljska in Španija. Slovenija je medtem junija odpravila začasni ponovni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je izvajala od oktobra 2023.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/hit-nadzor-hit-poli-3504547_1625112_20260915170132.jpg">
<media:title>Med državami, ki opravljajo nadzore na meji znotraj schengenskega območja je tudi Italija</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V FJK prva letošnja žrtev virusa Zahodnega Nila</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/v-fjk-prva-letosnja-zrtev-virusa-zahodnega-nila-JD2270658</link>
<guid isPermaLink="false">b2f13c11-f82f-4662-b389-ec5eb2a893dd</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 14:16:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22142" vn="Location" vid="11176">Pordenon</category>
<category id="42513663" vn="Topic" vid="11150">Bolezni</category>
<description readingtime="24">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/pipiens-feeding_1625070_20260915161544.jpg"&gt;&lt;p&gt;V bolnišnici v Pordenonu je danes umrl 68-letni moški iz kraja Pasiano, ki se je pred časom zaradi komarjevega pika okužil z virusom Zahodnega Nila, njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjih dneh močno poslabšalo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Gre za prvo uradno zabeleženo smrtno žrtev tega virusa v Furlaniji - Julijski krajini od začetka letošnjega leta, sicer je virus v naši deželi prisoten od leta 2012, prvo smrtno žrtev pa so zabeležili v letu 2018.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Smrt okuženega moškega je potrdilo Zdravstveno podjetje za Zahodno Furlanijo, ki je tudi ugotovilo povezavo z virusom Zahodnega Nila. Pri tem so začeli preverjati, katere zdravstvene ukrepe sprejeti na ozemlju, na katerem ugibajo, da je prišlo do okužbe.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/pipiens-feeding_1625070_20260915161544.jpg">
<media:title>Komarji so glavni prenašalci virusa Zahodnega Nila</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Senat izglasoval volilni zakon</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/senat-izglasoval-volilni-zakon-CD2270598</link>
<guid isPermaLink="false">71bd3bb1-9cfd-49a5-a365-9c10843332a5</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 15:23:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="11142" vn="Author" vid="11120">Sandor Tence</category>
<category id="22268" vn="Location" vid="11176">Rim</category>
<category id="359487" vn="Topic" vid="11150">Politika</category>
<category id="1856146" vn="Topic" vid="11150">Volilni zakon</category>
<description readingtime="52">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/no-alla-legge-truffa-7952982_1625032_20260915155951.jpg"&gt;&lt;p&gt;Italijanski senat je danes izglasoval novi volilni zakon. Besedilo je podprlo 113 senatorjev desnosredinske vladne koalicije, proti je bilo 71 senatorjev levosredinske opozicije, medtem ko sta se predstavnika Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Meinhard Durnwalder in Julia Unterberger vzdržala. Zakon se zdaj vrača v poslansko zbornico, ki bo v naslednjih dneh obravnavala le spremembe, ki so jih vnesli senatorji. Pri obravnavi ni pričakovati presenečenj, morebitni padec volilnega zakona bi vsekakor povzročil vladno krizo in najbrž predčasne volitve.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Nova volilna zakonodaja uvaja proporcionalni sistem z nosilcem kandidatne liste ter ostalimi kandidati, za katere bo možno oddati tri preference. Do večinske nagrade (70 poslancev in 35 senatorjev) bo imela pravico koalicija, ki bo v obeh vejah parlamenta presegla 42 odstotkov glasov. Če nobena koalicija ne bo presegla tega praga, bodo parlamentarni mandati razdeljeni po proporcionalnem sistemu. Vse stranke v sklopu ene koalicije bodo prispevale k seštevku njenih glasov in ne le tiste, ki bodo presegle triodstotni prag. Večinska volilna okrožja bodo le na Trentinskem - Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Nov zakon ne vsebuje nobenih jamstev ali olajšav za izvolitev parlamentarcev slovenske narodnosti. To pomeni, da bo, kot v vsem povojnem času, izvolitev Slovenke ali Slovenca odvisna od izbir posameznih strank. Pač pa bo na izvolitev Slovencev gotovo vplival nov sistem določanja nosilcev kandidatnih list ter oddajanja preferenc. Kako bo to izgledalo, bo jasno po začrtanju volilnih okrožij, za kar bo poskrbela posebna strokovna komisija. Ustava določa, da mora biti senat izvoljen na deželni ravni, kar pomeni, da bo Furlanija - Julijska krajina najbrž sestavljala eno samo okrožje.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/no-alla-legge-truffa-7952982_1625032_20260915155951.jpg">
<media:title>Protest levosredinske opozicije med glasovanjem o volilnem zakonu</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Zahodni Balkan mora čim prej v EU«</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/zahodni-balkan-mora-cim-prej-v-eu-JD2270568</link>
<guid isPermaLink="false">4812db69-e528-4d14-b7c4-6759c14945a5</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 13:07:15 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21652" vn="Author" vid="11120">Sanela Čoralič</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="1153206" vn="People" vid="11166">Antonio Tajani</category>
<category id="2273466" vn="Topic" vid="11150">Diplomacija</category>
<description readingtime="42">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-09-15-at-12-22_1624946_20260915151104.jpg"&gt;&lt;p&gt;Evropska unija mora pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana, Italija pa bo pri tem igrala aktivno vlogo. To je bilo glavno sporočilo foruma Observatorija za jugovzhodno Evropo (SEE), ki je dopoldne potekal v Trstu. Italijanski zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani je skupaj s črnogorskim zunanjim ministrom Ervinom Ibrahimovićem poudaril, da mora biti približevanje Zahodnega Balkana Evropski uniji med prednostnimi nalogami evropske politike.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ibrahimović je predstavil ambicijo Črne gore, da bi pogajanja za članstvo zaključila do leta 2026 in postala članica EU leta 2028. Tajani je ocenil, da je tudi leto 2028 »že prepozno«, ter napovedal nadaljnjo podporo Italije procesu evropskega povezovanja regije. Po njegovih besedah Zahodnega Balkana ne smemo prepustiti drugim globalnim akterjem, predvsem Rusiji, Kitajski in Turčiji. Predolgo odlašanje z evropsko perspektivo bi namreč lahko povečalo njihov vpliv v regiji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tajani je posebej izpostavil napredek Črne gore in Albanije ter poudaril, da članstvo Ukrajine in Moldavije ne sme biti razlog za dodatno zavlačevanje pristopa držav Zahodnega Balkana. Tajani pri tem raje govori o »ponovni združitvi Evrope« kot o širitvi EU, saj se mu izraz »širitev« zdi preveč obremenjen s kolonialnim pristopom. Sporočilo Italije je jasno: Zahodni Balkan naj ne čaka več – njegova prihodnost je v Evropski uniji.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-09-15-at-12-22_1624946_20260915151104.jpg">
<media:title>Zunanja ministra Italije Antonio Tajani (desno) in Črne Gore Ervin Ibrahimović (levo)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Iz Ronk se bo lahko letelo tudi v Prištino</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/iz-ronk-se-bo-lahko-letelo-tudi-v-pristino-ND2270492</link>
<guid isPermaLink="false">0c0fac4f-bd04-4e19-85b1-e4117c1a4381</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 15:34:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22046" vn="Location" vid="11176">Ronke</category>
<category id="22334" vn="Location" vid="11176">Priština</category>
<category id="2331928" vn="Topic" vid="11150">Letalstvo</category>
<description readingtime="25">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/a321-wizzair-presso-il-piazzale-di-tr_1624866_20260915134046.jpg"&gt;&lt;p&gt;Uprava ronškega letališča sporoča, da bo letalska družba Wizz Air od 19. decembra začela nuditi direktne povezave med Ronkami in Prištino. V zimskih mesecih bosta na voljo dva leta tedensko (torek in sobota), v poletnih pa trije (torek, četrtek in sobota). &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Vozovnice so že na razpolago na spletni strani oziroma aplikaciji podjetja Wizz Air. Najcenejše vozovnice stanejo le 19,99 evra. Nova povezava znatno izboljšuje povezanost med severovzhodno Italijo in Balkanom, poudarjajo pri Wizz Air. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Priština bo tretja destinacija, s katero bo Wizz Air povezoval tržaško letališče, drugi dve sta Neapelj in Tirana. Od prvega leta v Ronke leta 2023 so letala Wizz Air v oziroma iz FJK ponesla več kot 200.000 potnikov.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/a321-wizzair-presso-il-piazzale-di-tr_1624866_20260915134046.jpg">
<media:title>Letalo družbe Wizz Air na ronškem letališču</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Ministru Kajzerju predstavili prednostne naloge</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/ministru-kajzerju-predstavili-prednostne-naloge-YD2270320</link>
<guid isPermaLink="false">c4c39500-71e3-44fa-b2dd-7c9affaf497e</guid>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2026 20:10:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21110" vn="People" vid="11166">Walter Bandelj</category>
<category id="21172" vn="People" vid="11166">Monica Hrovatin</category>
<category id="21176" vn="People" vid="11166">Marko Pisani</category>
<category id="21180" vn="People" vid="11166">Valentina Repini</category>
<category id="21274" vn="Topic" vid="11150">Manjšine</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="1309298" vn="Topic" vid="11150">Zajamčeno zastopstvo</category>
<category id="1465146" vn="Topic" vid="11150">Paritetni odbor</category>
<category id="27463441" vn="People" vid="11166">Nives Cossutta</category>
<category id="52989550" vn="People" vid="11166">Damijan Terpin</category>
<category id="84771224" vn="People" vid="11166">Tone Kajzer</category>
<description readingtime="82">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/narodna-man-ina-v-italiji1_1624749_20260914220852.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Italija in Slovenija sta prijateljski sosedi, veliko stvari nas povezuje v teh zelo zahtevnih časih. Manjšini sta povezovalni element med državama in to bo tudi ključno sporočilo na srečanju z italijanskim zunanjim ministrom, kjer sicer ne pričakujem rešitev vseh težav. Vzpostavljamo pa novo dinamiko v dialogu med državama. Tega se zelo veselim.« Tako se je začela izjava slovenskega ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja po današnjem sestanku s številčno delegacijo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dan pred današnjim srečanjem med ministrom in njegovim italijanskim kolegom Antoniem Tajanijem v Novi Gorici se je okoli mize v Ljubljani zbralo veliko ljudi, saj je veliko tudi odprtih tem, ki zadevajo pravice Slovenk in Slovencev v Italiji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Več je tudi ravni političnega odločanja, na katerih je treba posamezna vprašanja reševati. Minister Kajzer se je zato sestal s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO, Nives Cossutta in Walterjem Bandljem, deželnim svetnikom stranke Slovenska skupnost (SSk) Markom Pisanijem in predsednikom SSk Damjanom Terpinom, zgoniško županjo in predstavnico žensk v tržaški Demokratski stranki (DS) Monico Hrovatin, ki je nadomeščala tudi senatorko Tatjano Rojc, ter deželno koordinatorko slovenske komponente DS Valentino Repini. Prisotna sta bila tudi novoimenovani generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Kunstelj in državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Čeprav je bilo srečanje glede na število obravnavanih tem razmeroma kratko, je bilo po mnenju ministra Kajzerja »zelo produktivno«, saj so po njegovih besedah pregledali vprašanja, ki jih bo treba čim prej rešiti, pa tudi projekte na lokalni ravni, ki bi jim dodali evropski pečat.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na naše vprašanje, ali bo – podobno kot sta v zadnjem letu večkrat poudarila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in italijanski predsednik Sergio Mattarella – zagovarjal načelo recipročnosti pri vprašanju pravic italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji, je minister odgovoril, da si tudi v Italiji želi takšne sistemske ureditve, kakršna obstaja v Sloveniji, torej ureditve na ustavni ravni. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tudi deželni svetnik Marko Pisani je poudaril, da je bil včerajšnji sestanek zelo produktiven. Dejal je, da je bila tema olajšane izvolitve predstavnika manjšine v rimski parlament oziroma Deželni svet FJKena glavnih obravnavanih točk. »Na to temo smo dobili spodbudne besede in verjamem, da bo to ena glavnih tem v pogovoru s Tajanijem,« je ocenil Pisani. Med ključnimi poudarki je bilo tudi vprašanje paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki trenutno ne deluje, saj italijanska vlada od aprila še ni imenovala članov, ki zastopajo ministrstva.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/narodna-man-ina-v-italiji1_1624749_20260914220852.jpg">
<media:title>Udeleženci srečanja s slovenskim ministrom za zunanje in evropske zadeve Tonetom Kajzerjem</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Zavrnitev predloga SVP-Slovenske skupnosti je bila politično motivirana«</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/zavrnitev-predloga-svp-slovenske-skupnosti-je-bila-politicno-motivirana-IL2269947</link>
<guid isPermaLink="false">14ea560e-cb10-44fa-ac3c-998ae1ae3438</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 08:12:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="11142" vn="Author" vid="11120">Sandor Tence</category>
<category id="22268" vn="Location" vid="11176">Rim</category>
<category id="1309298" vn="Topic" vid="11150">Zajamčeno zastopstvo</category>
<category id="1856146" vn="Topic" vid="11150">Volilni zakon</category>
<description readingtime="39">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-pietro-patton_1624293_20260914180223.jpg"&gt;&lt;p&gt;Zgodba o »slovenskem« popravku Južnotirolske ljudske stranke (SVP) k volilnemu zakonu, ki ga je spodbudila Slovenska skupnost (SSk), je precej nenavadna. Senatni proračunski odbor se je namreč opredelil proti amandmaju, ki bi slovenski stranki (ali listi) z enim odstotkom glasov v Furlaniji Julijski krajini omogočil izvolitev poslanca. In to z utemeljitvijo, da bi popravek, v primeru sprejetja, tako ali drugače pogojeval večinsko nagrado za zmagovito koalicijo. Posledično s tem je senatna skupščina popravek razglasila za nesprejemljivega.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Da je ta zgodba za parlamentarno prakso precej nenavadna soglaša član proračunskega odbora, senator Pietro Patton. Politik iz Trenta v odboru zastopa parlamentarno skupino Avtonomij in jezikovnih manjšin, katere član je tudi predlagatelj popravka Meinhard Durnwalder.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Odbor je ocenil amandmaje na osnovi odklonilnega mnenja poročevalca volilnega zakona Nicole Calandrinija, ki je tudi predsednik tega telesa. Pri tem se je zastopnik Bratov Italije skliceval na mnenje pravne službe odbora in ministrstva za ekonomijo in finance,« pravi Patton. Ministrstvo je na seji zastopala državna sekretarka, Tržačanka Sandra Savino. »Večkrat se dogaja, da so negativna mnenja odbora sad politične izbire. V tem primeru je gotovo šlo za politično motivirano odločitev vladne koalicije,« dodaja senator. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-pietro-patton_1624293_20260914180223.jpg">
<media:title>Pietro Patton (OSEBNI ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Od jutri v Sloveniji višje cene dizla, bencina in kurilnega olja</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/od-jutri-v-sloveniji-visje-cene-dizla-bencina-in-kurilnega-olja-AL2269750</link>
<guid isPermaLink="false">a7f8f2fc-432f-4af0-b8f9-e1e4891fd978</guid>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2026 14:08:46 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="826755" vn="Topic" vid="11150">Goriva</category>
<description readingtime="68">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/crpalka_1624204_20260914161443.jpg"&gt;&lt;p&gt;Najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja bodo od jutri, 15. septembra 2026, do vključno ponedeljka, 21. septembra 2026, v Sloveniji znašale 1,728 evra za liter bencina, 1,991 evra za liter dizelskega goriva in 1,602 evra za liter kurilnega olja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt; &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za liter NMB 95 bo, ob trošarini, ki je določena na 0,41759 evra za liter na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest potrebno plačati 1,728 evra za liter (cena pred spremembo 1,674 evra za liter), pri 50-ih litrih to znese 86,40 evra. Če ne bi regulirali cen NMB 95 ter bencina ne bi oprostili plačila okoljske dajatve za onesnaženje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter prispevka za povečanje energetske učinkovitosti, bi po naših ocenah, za liter NMB 95 bilo potrebno odšteti okoli 1,927 evra za liter. &lt;/p&gt;&lt;p&gt; &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Liter dizla bo, ob trošarini, ki je določena na 0,33000 evra za liter na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest v novem obdobju znašal 1,991 evra za liter (cena pred spremembo 1,939 evra za liter), kar pri 50-ih litrih znese 99,55 evra. Če ne bi regulirali cen dizla ter dizla ne bi oprostili plačila okoljske dajatve za onesnaženje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter prispevka za povečanje energetske učinkovitosti, bi po naših ocenah, za liter dizla bilo potrebno odšteti okoli 2,206 evra za liter.&lt;/p&gt;&lt;p&gt; &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za liter kurilnega olja bo, ob trošarini, ki je določena na 0,07875 evra za liter, v naslednjem obdobju potrebno plačati 1,602 evra za liter (cena kurilnega olja pred spremembo 1,544 evra za liter). Pri naročeni količini 1.000 litrov kurilnega olja bo potrošnik tako plačal 1.602 evrov (brez prevoza). Če ne bi regulirali cen kurilnega olja ter kurilnega olja ne bi oprostili plačila okoljske dajatve za onesnaženje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter prispevka za povečanje energetske učinkovitosti, bi bilo potrebno odšteti okoli 1,817 evra za liter. Potrošnik bi za nakup 1.000 litrov plačal 1.817  evrov, kar pomeni, da pri 1.000-litrskem rezervoarju potrošnik privarčuje 215 evrov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Nove cene bodo veljale do prihodnjega torka, 22. septembra.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/crpalka_1624204_20260914161443.jpg">
<media:title>Bencinska črpalka (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V četrtek nova pošiljka padavin</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/v-cetrtek-nova-posiljka-padavin-NL2269593</link>
<guid isPermaLink="false">90890e97-b61d-493e-96d0-1ecf6947d271</guid>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2026 10:28:43 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<description readingtime="35">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/1gorizia-corsoverdi-it-gorizia02-jpg_1623975_20260914123916.jpg"&gt;&lt;p&gt;Danes bo na vreme pri nas vplivala oslabljena vremenska fronta. Zlasti v severnejših predelih FJK in v večjem delu Slovenije, razen ob morju, bodo nastajale krajevne padavine, ponekod tudi posamezne plohe ali nevihte. Zvečer se bo vreme izboljšalo. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Jutri in v sredo bo prevladovalo sončno vreme. Čez dan bo postopno nekaj več oblačnosti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V četrtek bo naše kraje dosegla hladna vremenska fronta. Padavine bodo zaznamovale četrtkov dan, sporoča Arso na družbenih omrežjih. Za zdaj kaže, da bo količina nekoliko manjša kot pretekli četrtek. Nekoliko se bo ohladilo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po trenutnih modelskih izračunih bo največ padavin padlo v zahodni polovici Slovenije, do petka pričakujemo med 30 in 50 mm dežja, opozarja Arso. Proti vzhodu bo količina manjša, večinoma med 10 in 20 mm.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V naši bližini bo v petek predvidoma nastalo ciklonsko območje in bo vplivalo na vreme pri nas. Nastalo bo še nekaj padavin, ki bodo postopno slabele in do sobote večinoma ponehale, je še zapisal Arso.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Konec tedna bo sončen, najvišje dnevne temperature bodo do okrog 25 stopinj Celzija.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/1gorizia-corsoverdi-it-gorizia02-jpg_1623975_20260914123916.jpg">
<media:title>Korzo Verdi v Gorici danes ob 12.30 (SPLETNA KAMERA WHAT’SUP CAMS)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Na poti petih špic mlado pohodnico po padcu zajela panika</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/na-poti-petih-spic-mlado-pohodnico-po-padcu-zajela-panika-NL2269492</link>
<guid isPermaLink="false">e0076eb5-a47a-4526-acfd-4b58525c64ad</guid>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2026 09:22:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="360998" vn="Location" vid="11176">Trbiž</category>
<description readingtime="30">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/res-evanjepot-petih-s-pic_1623910_20260914112536.jpg"&gt;&lt;p&gt;Gorski reševalci iz Rablja, reševalci finančne policije in reševalni helikopter so včeraj ob 19. uri posredovali na poti petih špic na Trbiškem, kjer je 18-letna pohodnica iz Gumina na nadmorski višini 1100 metrov verjetno zardi utrujenosti zdrsnila in padla ter obtičala na nevarnem območju. Po padcu jo je zajela panika. Oče, ki je bil z njo, je poklical na pomoč na interventno telefonsko številko za klice v sili 112. Gorski reševalci, ki so ju dosegli peš, so oba pohodnika zavarovali. S helikopterja se je nato spustil reševalec, ki je privezal dekle. Z vitlom so jo potegnili v helikopter in jo prepeljali v bazni tabor. Ostali reševalci so se peš spustili v dolino z očetom. Med reševanjem sta se zvrstila dva helikopterja, prvi za dnevno in drugi za nočno reševanje. Reševalna akcija se je uspešno zaključila okrog 21.30.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/res-evanjepot-petih-s-pic_1623910_20260914112536.jpg">
<media:title>Prizor reševanja (CNSAS FVG)</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>