Še

»Uvoz na avtocesto pri Postojni lahko smrtno nevaren«

Sun, 12 Apr 2026 05:35:10 GMT

Sezona del na slovenskih avtocestah je v popolnem razmahu, posledica tega pa so kolone in zastoji ob delovnih zaporah. Uporabniki opozarjajo na, kot pravijo, smrtno nevarna uvoza na primorsko avtocesto v Postojni v smer Ljubljane, kjer se vsak dan zgodi po več nesreč, poroča RTV Slovenija.

Številni domačini opozarjajo, da lahko pri vključevanju na avtocesto zaradi vprašljive signalizacije zapelješ naravnost pod tovornjak in je vožnja smrtno nevarna. Številne pripombe voznikov v povezavi z nevarnostmi, ki nanje prežijo ob delovišču, je za RTV Slovenija strnil Jernej Knific: »Vozišča so neustreznih širin, neustrezno označena, so smrtno nevarna in vsi mi, domačini, vemo, da je na tem delu najmanj pet ali več nezgod na dan. Upamo, da ne bo še kakšne hujše ali smrtne.«

Zato zaposlenim na družbi za avtoceste Dars polaga na srce, naj si delovišče ogledajo sami in si ustvarijo vtis, kaj se tam dogaja. »Vsem svetujemo, tudi svojim bližnjim, da uporabljajo priključke na Uncu oz. Razdrtem, ker se bojimo za njihovo varnost,« še dodaja Knific.

»Ko smo rezali pršut, me je Vlado Kreslin vprašal, če bi igral z njim«

Sun, 12 Apr 2026 05:48:00 GMT

Iztok Cergol je bil že v šolskih letih znan po nadpovprečni nadarjenosti. Bil je odličnjak na klasičnem liceju v Trstu, znal je igrati na mnoga glasbila, tudi pri računalniku je bil spreten. Da se fanta splača imeti pri sebi, je takoj opazil tudi Vlado Kreslin. Na pogovor v goriško kavarno je 44-letni glasbenik in inženir prišel po službi – eni izmed služb.

Znani refren skupine Zmelkoow pravi, da »smisel življenja je ležanje na plaži z možgani na off in čivavo na straži«. Koliko je to sporočilo oddaljeno od vaše življenjske filozofije?

Trenutno ni tako zelo daleč. Ampak je samo želja.

S tolikimi stvarmi se ukvarjate, da se odpira vprašanje, ali ima tudi vaše leto 365 dni.

Kolikor si pač človek vzame čas.

Kaj naredite, ko imata na isti dan koncert tako Vlado Kreslin kot skupina Zmelkoow?

Z Vladom sem začel igrati leta 2004. Ko sem leta 2014 sprejel, da bom igral še z Zmelkooow, so bile prioritete jasno postavljene.

Kreslin ima prednost?

Ja.

Kako se je začelo to sodelovanje?

Junija 2003 je društvo Primorec iz Trebč priredilo dobrodelni koncert za Emergency. Povabili so Kreslina in mu zraven dodali neke vrste zamejski all-star bend, osnova katerega smo bili Kraški ovčarji, za katere sem začel igrati pri 15 ali 16 letih. Novembra istega leta je Vlado praznoval abrahama in ob mnogih drugih povabil tudi nas. Januarja 2004 pa je bil spet dobrodelni koncert na pobudo Primorca, a v nekoliko drugačni obliki in v gledališču Miela v Trstu. Sledila je zakuska, rezali smo pršut in takrat me je Vlado vprašal, ali bi prišel igrat z njim. Kaj naj nekdo, star 22 let, odgovori Vladu Kreslinu?

Vam je bilo težko se vklopiti v Kreslinov ritem?

Ne. Največja ovira je bil jezik. Jaz sem pač prišel iz zamejstva, vajen sem bil neke slovenščine, ki pač ni bila tista, v kateri so se pogovarjali člani benda. Oni so se med sabo razumeli, jaz jih na začetku včasih nisem.

Vas je Kreslin povabil, ker znate igrati več instrumentov?

Takrat je nastopal tako z Malimi bogovi kot z Beltinško bando, igrali so rokersko in obenem bolj etno glasbo, po kateri je bilo takrat veliko povpraševanja. Potreboval je nekoga, ki bi »kril« etno del v rokerski zasedbi. Prepričal sem ga s harmoniko in violino, citer ne znam igrati (se nasmehne). S Kreslinom je takrat sicer nastopal, in še nastopa, Samo Budna, ki pa mu ne uspe biti na vseh koncertih. Vse to je pripomoglo, da sem s Kreslinom začel igrati vsaj dva instrumenta, in kmalu tudi tretjega in četrtega.

Katero je vaše matično glasbilo?

Violina.

Kako ste začeli igrati na ostale?

Tudi nono je bil glasbenik, on mi je še pred violino pokazal klavir, na katerega je tudi mama nekaj malega igrala. Harmoniko sem začel igrati na srednji šoli, ker jo je imel nonotov sosed, Damijan, ki sem ga pozneje srečeval po odrih, saj je igral tolkala pri skupini Dej še’n litro. Pri sosedih so imeli tri harmonike, eno so mi posodili ... in še vedno jo imam doma. Na kitaro pa sem začel igrati pri skavtih, prehod z violine je bil zelo enostaven. Bilo je na začetku 90. let, poslušal sem Guns N’ Roses in imel Slasha za idola. Zato so mi ob birmi kupili električno kitaro. Vmes sem hodil še na tečaj orgel, ki ga je organizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov. Več let sem igral orgle v cerkvi.

Mar se ni orgel poslužil tudi Kreslin med decembrskimi koncerti v Cankarjevem domu?

Ja, a jih nisem igral jaz, ampak Gašper Konec.

Mu zavidate?

Ja (se nasmehne).

Iskreno priznanje.

Ja, tako je. Lahko bi jaz, a on je diplomiran, nimaš kaj ... Vsekakor, po diplomi iz violine sem potreboval nov izziv. Zmeraj je bil mikaven saksofon, pridružil sem se nabrežinski godbi, Sergio Gratton mi je pokazal, kako se igra klarinet, in tako sem začel igrati saks.

Vzporedno ste magistrirali iz računalniškega inženirstva, se zaposlili ...

V podjetju sem zaposlen od leta 2009, a 75-odstotno – prav zaradi tega, da imam nekaj več časa za druge stvari.

Ste bili kdaj na robu izgorelosti?

Enkrat. Vem, da je bil december, verjetno 2017, imeli smo 14 koncertov z Vladom in še nekaj jih je bilo z Zmelkoowi. Ko smo se 26. vozili v Tolmin, sem po poti bruhal in Vladu rekel, da ne morem več. Preskočil sem tonsko vajo in šel tri ure spat.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Sabotaža je bila na daljnovodu, ne pa na naftovodu TAL

Sat, 11 Apr 2026 16:16:00 GMT

Nemški časopis Die Welt je danes skupaj z medijem Business Insider poročal, da so nekatere rafinerije v Nemčiji marca več dni ostale brez nafte, ki k njim prihaja preko čezalpskega naftovoda TAL. Navedli so, da naj bi povod za to bila sabotaža črpalne postaje v okolici Tolmeča, ki naj bi privedla do začasne prisilne ustavitve dotoka nafte preko naftovoda v lasti konzorcija TAL, ki povezuje Trst z Nemčijo. Nemški rafineriji Miro v Karlsruheju in bavarska Bayernoil sta morali v času ustavitve dotoka nafte črpati iz svojih zalog.

Pri družbi SIOT, ki upravlja z italijanskim delom naftovoda, so nemško medijsko poročanje, v katerem je bilo govora o »napadu na naftovod«, označili za neosnovano. Pojasnili so, da jih je družba za distribucijo električne energije Terna 25. marca prosila, naj iz električnega omrežja začasno izklopijo črpalno postajo pri kraju Paluzza, da bi lahko odpravili posledice poškodovanega stebra daljnovoda. Popravila so se zaključila 29. marca. Pri konzorciju TAL, ki je lastnik naftovoda, pa so omenjali »navadno tehnično okvaro« in da o vplivu tretjih oseb ni mogoče govoriti.

Pri Terni so pojasnili, da so električno infrastrukturo poškodovale neznane osebe. Domnevno sabotažo preiskujejo pripadniki tržaške protimafijske direkcije, ki si skupaj s posebno enoto karabinjerjev (ROS) prizadevajo za razjasnitev okoliščin, v stiku pa so tudi z nemškimi varnostnimi organi.

Novinarji italijanskega oddelka RAI za Furlanijo - Julijsko krajino so v Karniji zbrali pričevanja o tem, da naj bi bila dva droga stebra visokonapetostnega daljnovoda prerezana z rezalnim gorilnikom, zaradi česar je steber izgubil stabilnost in se nagnil. Objavili so tudi fotografijo nagnjenega stebra. Sicer pa vzroki za to, kar vsaj na prvi pogled zgleda kot sabotaža, niso jasni, kot tudi ni znano, kdo bi bi se lahko skrival za takim dejanjem.

Od ponedeljka kaže, da ne bo šlo brez padavin in prvih krajevnih neviht

Sat, 11 Apr 2026 15:03:00 GMT

Anticiklon bo danes in jutri v FJK zagotovil povečini sončno in za ta čas toplo vreme. Najvišje dnevne temperature so danes skoraj povsod presegale 20 stopinj Celzija. Jutri bo čez dan postopno že nekaj več oblakov.

Od ponedeljka bo anticiklon oslabel in bo nad Sredozemljem nastalo ciklonsko območje, ki bo tam vztrajalo nekaj dni. Z južnimi tokovi bo proti nam pritekal postopno bolj vlažen zrak. Čez dan bodo ponekod že možne občasne manjše krajevne padavine, ki bodo verjetnejše v noči na torek. Razmeroma toplo bo.

V torek se bo pomikala onstran Alp proti vzhodu višinska dolina s hladnejšim zrakom, ki bo predvidoma še nekoliko destabilizirala ozračje. Od nje se bo, kot kaže po zdajšnjih izračunih, odcepilo višinsko jedro hladnega zraka, ki se bo nato še kakšen dan zadrževalo nad alpskim območjem.

V torek kaže na spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami. Vmes bodo lahko tudi posamezne krajevne plohe ali nevihte. Podobno vreme se bo nadaljevalo tudi v sredo. V torek bo že nekoliko hladneje kot v ponedeljek, v sredo pa se bo še dodatno ohladilo. Pihala bo burja.

Količina padavin bo odvisna od položaja sredozemskega ciklona in višinskega jedra hladnega zraka. V primeru bolj ugodne evolucije bi lahko slednja le obrobno destabilizirala ozračje, pri čemer bi bila ob občasnih padavinah tudi morebitna obdobja s spremenljivim vremenom ali delnimi razjasnitvami, obratno, v primeru neugodnejše evolucije, pa bi lahko bile padavine pogostejše in količine dežja večje.

V Sloveniji s torkom cena dizla zunaj avtocest predvidoma rahlo nižja

Sat, 11 Apr 2026 12:58:41 GMT

Regulirana cena dizelskega goriva bi se po tednih pritiskov lahko v torek v Sloveniji znižala za približno sedem centov na okoli 1,82 evra za liter, so izračunali pri Financah. Po njihovi osrednji oceni bo bencin cenejši za približno štiri cente na liter, kurilno olje pa za približno osem centov na liter.

Cene se na mediteranskih trgih zelo spreminjajo, za razliko od preteklih tednov pa nihanja niso več tako enosmerna navzgor. V zadnjih dneh spremljamo tudi sestopanje z večletnih vrhov, povprečna raven pa je po njihovih opažanjih nekoliko nižja kot pred tednom dni.

Dodaten blažilnik predstavlja valutni tečaj, saj se je evro v primerjavi z dolarjem okrepil za približno en odstotek. To nekoliko zmanjšuje pritisk mednarodnih kotacij na domače cene, čeprav napovedi zaradi občutnega nihanja še naprej ostajajo otežene, so dodali.

Regulirana cena za liter 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest od minule srede znaša 1,653 evra, dizla 1,894 evra in kurilnega olja 1,555 evra. Cene pogonskih goriv na avtocestah in hitrih cestah lahko trgovci medtem od 20. marca oblikujejo prosto.

Astronavti misije Artemis 2 so se vrnili na Zemljo

Sat, 11 Apr 2026 09:29:03 GMT

Astronavti misije Artemis 2, ki so ta teden obleteli Luno in prvič po več kot pol stoletja videli njeno oddaljeno stran, so se varno vrnili na Zemljo. Štiričlanska posadka je s kapsulo Orion v skladu z načrti ponoči pristala v Tihem oceanu pred obalo San Diega v Kaliforniji, je sporočila NASA.

Posadka je zdrava in srečna, je sporočila NASA. Kot je dodala, je uspešna misija »začetek nove dobe raziskovanja vesolja s človeško posadko«.

Vesoljska kapsula je v morju pristala s pomočjo treh padal, ki so upočasnila njeno pristajanje. Po varnostnem pregledu so člani posadke drug za drugim zapustili kapsulo, s helikopterjem so jih nato premestili na ladjo ameriške mornarice, kjer so opravili prve zdravniške preglede.

Poveljnik misije Reid Wiseman je po pristanku sporočil, da so člani posadke pristanek dobro prestali in da so »stabilni«.

Krajinski park Strunjan ima novo vodstvo

Sat, 11 Apr 2026 08:48:00 GMT

Samanta Makovac je nova direktorica Krajinskega parka Strunjan, kjer bodo pod njeno taktirko delovali do konca marca leta 2030, poročajo Primorske novice. V parku je zaposlena že več kot 15 let, zato na tem področju ni novinka in dobro pozna omejitve, izzive in priložnosti tega javnega zavoda. V svojem mandatu si je zadala realne in obenem ambiciozne cilje: obnovo solin in povečanje pridelave soli, zaščito lagune Stjuža, pripravo desetletnega upravljalskega načrta, povečanje območja morskega parka s 175 na 350 hektarov.

Samanta Makovac je na položaju nasledila Marka Starmana, ki ga je predsednica države Nataša Pirc Musar imenovala za enega od ustavnih sodnikov. Krajinski park Strunjan sodi na seznam zavarovanih območij že 30 let, javni zavod pa deluje dobrih 17 let. V tem časovnem obdobju so v parku s pomočjo evropskega denarja uresničili kar nekaj pomembnih naložb, med drugim so zgradili ribiško pristanišče, priveze za manjša plovila, obnovili so protipoplavne zidove, uredili sprehajalne poti in center za obiskovalce.

S ponarejenimi recepti po tablete čez mejo

Sat, 11 Apr 2026 09:37:00 GMT

Zaradi ponarejenih zdravniških receptov, konoplje in tablet je koprska okrožna sodnica Janija Franetiča obsodila na dve leti zapora, poročajo Primorske novice. Kraševec se je za zapahi znašel pred dobrim letom, ko je v enem od sežanskih stanovanj napadel nekdanjo partnerko, ji s škarjami porezal lase in jo poniževal. Nasilništva, ki naj bi ga s tem zagrešil, ga je sodnica oprostila.

Na koprskem okrožnem sodišču se je sredi tedna končalo sojenje 43-letnemu Janiju Franetiču, ki mu tožilstvo očita več kaznivih dejanj, poleg nasilništva še neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami ter ponarejanje listin. Hranil in uporabljal je ponarejene zdravniške recepte, s katerimi je v lekarnah na Opčinah in Fernetičih dvigoval različne tablete. Ob lanski aretaciji so mu policisti v pasni torbici zasegli 68 tablet, med hišno preiskavo pa še 125 gramov konoplje in več zdravniških receptov, na katerih sta bila odtisnjena pečata sežanskega zdravstvenega doma in idrijske psihiatrične bolnišnice. Po obtožnici so bile zasežene tablete in konoplja namenjene preprodaji.

Izvolili še tri člane paritetnega odbora

Fri, 10 Apr 2026 15:42:11 GMT

Skupščina slovensko govorečih izvoljenih predstavnikov je na današnjem zasedanju v dvorani deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v Trstu izvolila svoje tri člane Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine na podlagi tretjega člena državnega zaščitnega zakona za Slovence št. 38/2001. Izvoljeni so bili bivši predsednik tržaškega pokrajinskega sveta in svetnik na Repentabru Maurizio Vidali za Tržaško, bivši župan in sedanji občinski svetnik v Doberdobu Fabio Vizintin za Goriško ter občinski svetnik v Bardu Igor Cerno za Videmsko.

Skupščino, ki ji je predsedoval župan občine Devin - Nabrežina Igor Gabrovec, so uvodoma nagovorili predsednik deželnega sveta FJK Mauro Bordin, deželni odbornik za lokalno samoupravo in manjšinske jezike Pierpaolo Roberti in deželni svetnik Marko Pisani. Bordin in Roberti sta poudarila predvsem bogato raznolikost FJK zaradi prisotnosti manjšin, ki so še edini razlog za njeno posebno avtonomijo, zato je treba to bogastvo zaščititi, pri čemer igra dežela pomembno vlogo. Pisani pa je opozoril, da se bo moral paritetni odbor v prihodnje soočati z velikimi izzivi, kot so šolska problematika, upad rodnosti in odhajanje mladih. Po glasovanju so prisotni sprejeli tudi nekaj resolucij.

Konec tedna s stanovitnim vremenom, v ponedeljek prehodna sprememba

Fri, 10 Apr 2026 15:06:00 GMT

Naše kraje je danes obrobno oplazila vremenska fronta, ki se je zahodno od nas pomikala proti Balkanu. Nekaj več nestanovitnosti je povzročila nad osrednjimi in vzhodnimi predeli Slovenije, kjer so se pojavljale občasne padavine, drugod je bilo povečini zmerno do pretežno oblačno in suho.

Na vreme ob koncu tedna bo ponovno vplival anticiklon, ki se postopno spet krepi. Sobota in nedelja bosta v FJK in v zahodnih predelih Slovenije povečini sončna z le morebitno občasno zmerno oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature bodo na Goriškem okrog 23 stopinj Celzija, ob morju bo kakšna stopinja Celzija manj. V nočnih urah bo pihal šibak kopni veter, ki bo dopoldne oslabel. V nedeljo popoldne in zvečer se bo od jugozahoda postopno povečala oblačnost.

V ponedeljek bosta na vreme pri nas vplivala plitvo ciklonsko območje, ki bo nastalo nad severnim Sredozemljem in le obrobno vremenska fronta, ki se bo onstran Alp pomikala proti vzhodu.

V ponedeljek bo povečini zmerno do pretežno oblačno. V popoldanskih ali večernih urah bo lahko že padlo nekaj kapelj dežja.

V noči na torek in v torek bo prevladovalo oblačno vreme, občasno se bodo pojavljale krajevne padavine. V ponedeljek bo razmeroma toplo, v torek se bo nekoliko ohladilo in bo zapihala burja.

Koprsko kulturno stičišče Libertas dobilo programskega vodjo

Fri, 10 Apr 2026 14:35:15 GMT

Za vodjo programa novoustanovljenega koprskega kulturnega stičišča Libertas je bil na javnem razpisu izbran Andraž Gombač. Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper je sporočil, da bo funkcijo začel opravljati prihodnji mesec.

Na javni razpis je prispelo 20 prijav, zavod pa je kot najustreznejšega izbral Gombača, ki ima bogate izkušnje na področju kulture.

Andraž Gombač, rojen leta 1980 v Postojni, je diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na dosedanji profesionalni poti je med drugim na Primorskih novicah vodil uredništvo za kulturo, kasneje pa je bil glavni in odgovorni urednik kulturnega portala AirBeletrina, so še sporočili z zavoda.

Prostori v starem mestnem jedru Kopra, kjer bo zaživel Libertas, so trenutno še v prenovi. Odprtje kulturnega stičišča, ki ga bo upravljal javni zavod za kulturo, je predvideno septembra.

V nekdanjem skladišču soli Libertas bodo vzpostavili prostor za sodobno in urbano umetnost, v katerem načrtujejo povezovanje vseh zvrsti umetnosti in kulture - uprizoritvene, glasbene, bralne, filmske in intermedijske umetnosti, arhitekture in kulturne dediščine.

Zoran Stevanović (Resni.ca) novi predsednik Državnega zbora

Fri, 10 Apr 2026 15:17:00 GMT

Zoran Stevanović, prvak stranke Resni.ca, je novi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev, za izvolitev je bilo potrebnih 46 glasov.

Na ustanovni seji desetega sklica Državnega zbora je bila vložena ena sama kandidatura za predsednika DZ, ki je druga najvišja funkcija v Republiki Sloveniji. Poslanci »protisistemske« stranke Resni.ca, krščanskodemokratske Nove Slovenije (NSi) in desne Slovenske demokratske stranke (SDS) so prispevali glasove za kandidaturo Zorana Stevanovića, prvaka stranke Resni.ca, ki je debitantka v slovenskem državnem zboru in tudi zadnja stranka, ki je prestopila prag za vstop v parlament.

Kandidaturo je v peščici sekund predstavil prvopodpisani poslanec Nedeljko Todorović (Resni.ca), ki je v imenu predlagateljev dejal, da je Stevanović »v teh razmerah kandidat, ki lahko poveže različne politične smeri, prevzame vodenje DZ ter zagotovi njegovo polno delovanje ter nemoten potek 10. sklica DZ«.

V predvolilni kampanji je Stevanović prisegal, da v vladi pod vodstvom Janeza Janše (SDS) Resni.ca, ki je s svojimi petimi poslanskimi mesti lahko jeziček na tehtnici za oblikovanje vladne koalicije in dosego 46 od 90 glasov, ne bo sodelovala. Marsikdo se zato v teh urah sprašuje, če bo Stevanović to obljubo držal. Glasovanje je sicer tajno. V primeru, da bi ga podprli parlamentarci strank SDS, NSi, Demokrati in Resni.ca, bi Stevanović lahko prejel 48 glasov, ali celo 50, če bi glas zanj oddala tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti.

V stranki Svoboda, ki je bila na državnozborskih volitvah 22. marca relativna zmagovalka, so napovedali, da Stevanovićeve kandidature ne bodo podprli, Socialni demokrati ter stranka Levica in Vesna pa so napovedali, da glasovnic ne bodo prevzeli. V razpravi pred glasovanjem se poslanke in poslanci preostalih strank (SDS, NSi, Demokrati, Resni.ca) niso oglasili.

Astronavti misije Artemis 2 se bodo danes ponoči vrnili na Zemljo

Fri, 10 Apr 2026 14:01:24 GMT

Astronavti misije Artemis 2, ki so ta teden obleteli Luno in prvič po več kot pol stoletja videli njeno oddaljeno stran, se pripravljajo na povratek na Zemljo. Gre za kompleksen manever, ki jih bo izpostavil hudim fizičnim obremenitvam. Njihova kapsula naj bi okrog 2. ure zjutraj po srednjeevropskem času pristala v Tihem oceanu blizu San Diega.

Orion bo ob ponovnem vstopu v Zemljino atmosfero izpostavljen močni vročini, njegova hitrost naj bi presegla 38.000 kilometrov na uro, kar bo astronavte izpostavilo izjemnim fizičnim obremenitvam. Zaščiteni bodo s posebnim toplotnim ščitom.

Kapsulo naj bi nato upočasnili s pomočjo padal, preden bo pristala v Tihem oceanu blizu San Diega. Pristanek je predviden danes, nekaj minut čez 17. uro po lokalnem oziroma v soboto po 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času.

Štiričlanska posadka, ki jo ob Gloverju sestavljata ameriška astronavta Christina Koch in Reid Wiseman ter Kanadčan Jeremy Hansen, se bo s prve odprave proti Luni s človeško posadko po 50 letih vrnila po doživetju nepozabnih trenutkov, potem ko so se od Zemlje oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej.

Med drugim so opazovali popoln Sončev mrk in delili osupljive fotografije, vključno s posnetkom Zemljinega »zahoda« v trenutku, ko se naš planet spusti pod Lunino obzorje.

Vseh 90 poslanskih mandatov je bilo soglasno potrjenih

Fri, 10 Apr 2026 13:16:45 GMT

V Ljubljani se je danes v dopoldanskih urah začela ustanovna seja desetega sklica Državnega zbora. Poslanke in poslance je nagovorila dosedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je ocenila, da bo zaradi mednarodnega dogajanja prihodnji mandat poln zahtevnih izzivov, zaradi česar meni, da za novoizvoljene poslance ne bo veliko časa za učenje.

Zatem se je sestala Mandatno-volilna komisija, kjer so člani Janševe Slovenske demokratske stranke vnovič izrazili dvom v legitimnost državnozborskih volitev zaradi domnevnih nepravilnosti med predčasnim glasovanjem, ki jih je sicer Državna volilna komisija že zavrnila. Vodja SDS Janez Janša je že pred tem dejal, da posameznih poslanskih mandatov ne bodo izpodbijali, da pa se bodo glede volilnega zakona obrnili na ustavno sodišče.

Kasneje je DZ z 62 glasovi za in nobenim proti potrdil mandate vseh 90 novoizvoljenih poslancev, s čimer je bil deseti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala. Zatem je bila seja prekinjena, da bi lahko poslanci vložili kandidature za predsednika DZ.

V večjem delu Slovenije se stopnjujejo sušne razmere

Fri, 10 Apr 2026 10:45:00 GMT

Zadnjih 30 dni je bilo nadpovprečno toplo, pogosto vetrovno in v drugem delu obdobja izrazito suho vreme, kar je vodilo do razvoja sušnih razmer v površinskem sloju tal v večjem delu države, je zapisal Arso na družbenih omrežjih. Zelo sušno je zlasti na Zgornjesavskem, Gorenjskem ter v Ljubljani z okolico, kjer primanjkuje od 40 do 70 milimetrov padavin. O zmerni suši pa poročajo s Koroške, z Bovškega, iz Notranjske, iz Pomurja, dela Podravja, savinjske regije ter tudi z Obale in Goriškega, kjer primanjkuje do 40 milimetrov dežja. Le jugovzhodni del Slovenije ohranja običajno namočenost tal z vodnobilančnimi presežki med 10 in 40 milimetrov.

Čeprav od torka dalje kaže na nestanovitno vreme z možnimi krajevnimi padavinami, na Arsu ne pričakujejo bistvenega izboljšanja vodnobilančnih razmer v površinskem sloju tal. Za zahodne »rumene« regije kaže celo na zaostrovanje sušnih razmer v površinskem sloju tal, opozarjajo.

O preoblikovanju vlade ali odstopu ne razmišlja

Fri, 10 Apr 2026 08:47:00 GMT

Italijanska premierka Giorgia Meloni je včeraj prvič po referendumskem porazu stopila pred parlament, da bi poročala o vladnih ukrepih. V dobro uro trajajočem govoru - zjutraj je spregovorila v poslanski zbornici, popoldne pa še v senatu -, v katerem je bilo mestoma prepoznati obrise predvolilnih obljub, se je dotaknila številnih tem, začenši z referendumom (»zamujena priložnost«). Kljub temu, da je ljudska zavrnitev reforme terjala nekaj glav (»ni bilo lahko, a ni časa za neskončne polemike«), je Meloni včeraj ponovila, da ne bo nobenega preoblikovanja vlade, kaj šele odstopa: mandat nameravajo zaključiti. Do tod nič novega.

Rahlo novost je predstavljal poskus distanciranja od ZDA, natančneje od ravnanj predsednika Donalda Trumpa - za katerega je premierka še januarja upala, da mu bodo namenili Nobelovo nagrado za mir - z navedbami, da Italija ni zaveznica tega ali onega predsednika, pač pa države kot take. Poudarila je zavezanost »zahodu« in ob tem dejala, da je tudi v odnosu z zavezniki prav povedati, če se glede nečesa ne strinjaš. Premierka najbolj desne italijanske vlade v povojni zgodovini je zatem naštela več primerov, glede katerih naj bi Združenim državam Amerike izrazili svoje nestrinjanje. Carine, Grenlandija, Ukrajina, nazadnje pa še napad na Iran - je zatrdila. Če je nestrinjanje bilo, ni bilo javno.

Naslovila je tudi energetsko krizo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, v zvezi s katero se je pohvalila, da je kot prva voditeljica držav EU in skupine G7 obiskala Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in Katar, katerim je prenesla solidarnost zaradi iranskih napadov, ob tem pa si je v zalivskih državah prizadevala za zagotovitev dotoka energentov, zlasti nafte. S podobnim namenom je obiskala še Alžirijo, v kratkem je namenjena tudi v Azerbajdžan.

Omenila je znižanje trošarin na pogonska goriva - zanj so namenili milijardo evrov državnih sredstev, učinek pa je bil komajda zaznaven, če sploh.

V replikah je vodja Demokratske stranke Elly Schlein vladi Giorgie Meloni očitala, da ni dosegla nič, saj se je realna vrednost plač skrčila za 9 %, cene življenjskih potrebščin pa narasle za 40 odstotkov. »Brez sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost bi bili že v recesiji,» je med drugim omenila Schlein.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Predsednik Mattarella v Guminu ob 50-letnici potresa

Thu, 09 Apr 2026 17:41:54 GMT

Predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella se bo 6. maja letos, ob 50. obletnici uničujočega potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in Benečijo, udeležil izredne seje deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki bo ob 17. uri v Guminu, ki je bil med najbolj prizadetimi kraji. Prisotnost državnega poglavarja na svečanosti ob obletnici potresa je danes napovedal predsednik deželne vlade FJK Massimiliano Fedriga, ki ob potrditvi obiska izraža veliko zadovoljstvo in hvaležnost ter poudarja, da gre za »znamenje velike pozornosti do Furlanije - Julijske krajine in njene zgodovine«, so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade.

»Potres iz leta 1976 je globoko zaznamoval našo zemljo in naše skupnosti, vendar je furlansko ljudstvo iz tiste velike tragedije znalo ustvariti model preporoda in razvoja, ki danes uživa priznanje in občudovanje na mednarodni ravni,« je prepričan Fedriga, za katerega bo svečanost, ki bo potekala 6. maja, predstavljala svečan trenutek spomina in razmisleka, ampak tudi priložnost za potrditev vrednot povezanosti, odgovornosti in sposobnosti odzivanja, ki so zaznamovale popotresno obnovo.

Med finalisti za evropske nagrade #BeActive tudi slovenski in italijanski organizaciji

Fri, 10 Apr 2026 09:01:00 GMT

Evropska komisija je objavila 15 finalistov za nagrade #BeActive, med katerimi sta Planinska zveza Slovenije in Zveza društev diabetikov Slovenije ter iz Italije skupina Gruppo Sbandieratori delle Sette Contrade iz kraja Orte in mednarodno združenje New Humanity. Zmagovalce v kategorijah za fizično aktivnost, vključevanje, prostovoljstvo, medgeneracijsko povezovanje in mir, bodo junija razglasili v Bruslju.

Planinska zveza Slovenije je finalist v kategoriji vključevanje, in sicer s projektom inPlaninec na področju vključevanja spodbuja planinarjenje in aktivnosti v naravi za invalide in osebe s posebnimi potrebami.

Zveza društev diabetikov Slovenije, ki s kampanjo #DarujemKilometre za medgeneracijsko povezovanje ozavešča o sladkorni bolezni ter Slovenke in Slovence spodbuja k telesni aktivnosti in zdravemu življenjskemu slogu, pa je finalist v kategoriji medgeneracijsko povezovanje. V isti kategoriji je finalistka tudi italijanska skupina Gruppo Sbandieratori delle Sette Contrade, ki generacije povezuje s tradicijo, gibanjem in delitvijo izkušenj.

V kategoriji mir je med finalisti italijansko združenje New Humanity, ki spodbuja evropske najstnike, da postanejo aktivni državljani bolj povezanega sveta.

Vsak zmagovalec bo prejel 15.000 evrov, preostalih deset finalistov pa 5000 evrov.

Na razpis za nagrade #BeActive, ki bodo letos podeljene prvič, je prispelo 279 predlogov. Z njimi želijo nagraditi in zagotavljati prepoznavnost projektov, pobud, športnih organizacij in drugih, ki uspešno spodbujajo fizično aktivnost po vsej Evropi.

Reševali pohodnico, ki se je poškodovala

Thu, 09 Apr 2026 15:36:00 GMT

Gorski reševalci iz kraja Forni Avoltri in reševalci finančne policije so danes ob 15. uri na območju občine Amaro na Videmskem posredovali na gorski stezi številka 415, ki pelje do planšarske koče Amariana, kjer se je poškodovala 65-letna pohodnica. Pri padcu si je zvila gleženj in ni mogla več naprej. Na pomoč na interventno telefonsko številko 112 je poklical brat.

Pohodnico je prvi dosegel reševalec finančne policije, nato so se mu pridružili še ostali. Poškodovani gleženj so zavarovali, žensko so naložili na nosila in jo prenesli do reševalnega vozila. Prepeljali so jo v tolmeško bolnišnico. Posredovanje se je zaključilo ob 16.30.

V nekdanjem fašističnem taborišču bodo ohranili spomin na patra Corteseja

Fri, 10 Apr 2026 07:18:00 GMT

V nekdanji vojašnici Mario Romagnoli v predmestju Padove, ki je med drugo vojno gostila fašistično taborišče, bo ostal spomin na internirance in na minoristkega redovnika Placida Corteseja, ki je postal simbol tega kraja trpljenja. To zagotavlja krajevna občinska uprava, potem ko se je v nekaterih državnih medijih pojavila bojazen, da bo z rušenjem nekdanje vojašnice izginila vsakršna sled o taborišču, v katerem so bili zaprti v glavnem Slovenci iz tedanje Ljubljanske province.

Namesto že dolgo let zapuščenih in propadajočih vojaških stavb bodo zgradili socialna stanovanja, študentski dom ter uredili park, na obrobju nekdanje vojašnice pa bo tekla nova tramvajska proga. Glavnino območja je vojska pred leti predala državni ustanovi za javno dobro, ki je za obnovo kraja v predmestju Chiesanuova zadolžila občino Padova.

Da bo rušenje vojaških stavb zbrisalo sledi fašističnega taborišča je v svoji odmevni dnevni rubriki Pietre (Kamni) v dnevniku La Repubblica opozoril novinar Paolo Berizzi. Da so v Padovi pozabili na patra Corteseja so poročali tudi nekateri drugi časopisi. Posebno kritičen do občinskih upraviteljev je bil dnevnik Il Fatto quotidiano.

Občina Padova zagotavlja, da bo ohranila oziroma obnovila del zidu nekdanjega taborišča ter ohranila vsaj eno vojaško zgradbo, kjer so prebivali interniranci. Hkrati bodo znotraj območja uredili tudi spominski razstavni prostor o taborišču ter o življenju in plemenitem delu Placida Corteseja.