<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/se</link>
<title>Še</title>
<description>Novice, rubrike in zanimivosti z najrazličnejših področij. Gospodarstvo, okolje, dogodki, prosti čas, kulinarika, manjšine, vreme, tehnologija, znanost</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/se"/>
<item>
<title>Grožnje z bombami: dve letali preusmerili na tržaško letališče</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/groznje-z-bombami-dve-letali-preusmerili-na-trzasko-letalisce-HJ2308988</link>
<guid isPermaLink="false">d6fae05c-320b-414d-ae1c-876b28ac8dc5</guid>
<pubDate>Fri, 06 Nov 2026 14:59:26 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<description readingtime="30">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/ron-ko-letali-e-trieste-airport_1668257_20261106160113.jpg"&gt;&lt;p&gt;V Evropi tudi danes poročajo o grožnjah z bombami na letalih. S praškega letališča Vaclava Havla so sporočili, da so našteli najmanj devet letov na letališče ali z njega, ki so bili deležni grožnje. To je prejelo tudi letalo družbe Ryanair na liniji med Lizbono in Rimom. Letalo so preiskali in na njem niso našli eksplozivnih naprav.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dve letali za zdaj neznanih prevoznikov so danes preusmerili tudi na tržaško letališče. Iz enega so se potniki izkrcali, drugo pa je ponovno vzletelo, poročajo krajevni mediji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po navedbah tiskovne agencije Ansa je bil let nizkocenovne družbe Wizzair na poti iz češke prestolnice na rimsko letališče Fiumicino po prejemu anonimne grožnje preusmerjen v Benetke.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Grožnjo z bombo je danes prejelo tudi letalo družbe Ryanair na poti iz Rima v Lizbono, ki bi moralo nato odleteti nazaj. Doslej se nobena od groženj ni izkazala za resnično.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/ron-ko-letali-e-trieste-airport_1668257_20261106160113.jpg">
<media:title>Ronško letališče (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Burjo bo v prihodnjem tednu zamenjala vlaga</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/burjo-bo-v-prihodnjem-tednu-zamenjala-vlaga-CJ2308958</link>
<guid isPermaLink="false">7cb8eaf3-acdd-4565-b04a-f8f243ad8c7c</guid>
<pubDate>Fri, 06 Nov 2026 14:29:37 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21662" vn="Author" vid="11120">Darko Bradassi</category>
<category id="21828" vn="Location" vid="11176">FJK</category>
<description readingtime="33">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/korzo-go_1668207_20261106154713.jpg"&gt;&lt;p&gt;V prihodnjem tednu bo več dni od jugozahoda pritekal vlažen sredozemski zrak. Topleje bo in bolj vlažno, občasno bodo možne padavine, lahko tudi v obliki rosenja. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Severovzhodni vremenski vzorec se bo ta konec tedna zaključil. Jutri bo na vreme pri nas vplival bolj vlažen severozahodni zrak in bo že več oblakov. Mestoma niso izključene manjše padavine. Pihala bo povečini zmerna burja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V nedeljo bo zmerno oblačno do spremenljivo. Sprva bo še pihala šibka do zmerna burja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V ponedeljek kaže na delno jasno vreme. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V torek bo na vreme pri nas delno vplivala vremenska fronta, ki se bo pomikala onstran Alp proti vzhodu, od jugozahoda bo proti nam začel pritekati bolj vlažen zrak. Povečini bo oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, mestoma bo lahko rosilo. Vlažno bo in ponekod lahko zamegljeno.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Podobno vreme je pričakovati v sredo. Vlažno bo, ponekod zamegljeno z morebitnim občasnim rosenjem.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Od četrtka do vključno sobote po zdajšnjih izračunih kaže na prevladujoče oblačno in deževno vreme. Topleje bo. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/korzo-go_1668207_20261106154713.jpg">
<media:title>Goriški Korzo danes ob 15.30 (WHAT’SUP CAMS)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Italijanskega kuharja odpustili zaradi nasprotovanja pici z ananasom</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/italijanskega-kuharja-odpustili-zaradi-nasprotovanja-pici-z-ananasom-DJ2308720</link>
<guid isPermaLink="false">9ebcd6fc-46bb-4220-9f00-2944d2231285</guid>
<pubDate>Fri, 06 Nov 2026 11:32:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21314" vn="Topic" vid="11150">Kulinarika</category>
<category id="21318" vn="Topic" vid="11150">Zanimivosti</category>
<category id="21744" vn="Location" vid="11176">Avstralija</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="23">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/hawaiian-pizza-1_1667988_20261105193519.jpg"&gt;&lt;p&gt;Italijanski kuhar Davide Tamburella je bil maja lani odpuščen iz restavracije v avstralskem Brisbaneu, ker na pico na željo stranke ni hotel dati ananasa. Svojo odločitev je pojasnil z besedami, da je zanj kot Italijana takšna pica enostavno žalitev njegove kulture. Na odločitev delodajalca se je pritožil, a žal neuspešno.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po navedbah komisije, ki je obravnavala njegovo pritožbo, je bilo to tretjič v štirih letih, da je Tamburella zavrnil izpolnitev naročila, navajata italijanska tiskovna agencija Ansa in avstrijska APA.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Restavracija, v kateri je delal, je sicer pozneje zaprla svoja vrata, Tamburella pa si je novo zaposlitev našel v italijanski restavraciji, kjer ananasa na jedilnem listu ni.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/hawaiian-pizza-1_1667988_20261105193519.jpg">
<media:title>Pica z ananasom</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>S prefektom o šumnikih in slovenščini, ki je še ni    </title>
<link>https://www.primorski.eu/se/s-prefektom-o-sumnikih-in-slovenscini-ki-je-se-ni-GJ2308697</link>
<guid isPermaLink="false">d6c5acec-3eef-46b5-b485-726ab3dda4f3</guid>
<pubDate>Fri, 06 Nov 2026 08:35:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21660" vn="Author" vid="11120">Jaruška Majovski</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="882348" vn="People" vid="11166">Giuseppe Petronzi</category>
<category id="957510" vn="Topic" vid="11150">Prefekture</category>
<category id="6853291" vn="Topic" vid="11150">Slovenci v Italiji</category>
<description readingtime="46">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-4967896-4967896_1667980_20261105193518.jpg"&gt;&lt;p&gt;In vendar se premika, pa čeprav počasi in mukoma. O reševanju obstoječih težav z izpisovanjem slovenskih črk na zdravstvenih potrdilih in drugih zdravstvenih dokumentih ter o vprašanju rabe slovenščine v javni upravi, natančneje v tržaški občini, je tekla beseda na včerajšnjem srečanju na tržaški prefekturi. Tržaški prefekt in vladni komisar za FJK Giuseppe Petronzi se je včeraj sestal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji – SKGZ sta zastopala predsednica Nives Cossutta in deželni tajnik Livio Semolič, SSO pa predsednik Walter Bandelj ter sodelavka Tamara Leghissa –, s tržaškim županom Robertom Dipiazzo in generalnim tajnikom Občine Trst Giampaolom Giunto ter s predstavnikoma javnega zdravstvenega podjetja za Tržaško in Goriško (ASUGI) ter deželne informacijske družbe Insiel.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predstavniki družbe Insiel so na srečanju predstavili videonavodila za ustrezno vnašanje slovenskih črk, pa tudi morebiti nemških, v sisteme. Pri družbi Insiel pa še vedno niso odpravili težav pri izpisovanju šumnikov v zdravstvenih potrdilih in drugih sorodnih papirjih. Včeraj so pojasnili, da je težava v neuspešnem komuniciranju dveh podatkovnih baz, iz katerih deželno zdravstvo črpa podatke. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V nadaljevanju je prišlo na vrsto še vprašanje rabe slovenščine v javni upravi, natančneje v Občini Trst, kjer kljub večkratnim opozorilom zaradi premajhne prevajalske kadrovske zasedbe na občini v obeh kraških rajonskih svetih ni vedno zagotovljena možnost uporabe slovenščine, na kar so vnovič opozorili župana Roberta Dipiazzo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-4967896-4967896_1667980_20261105193518.jpg">
<media:title>Predstavniki krovnih organizacij so se včeraj mudili na prefekturi</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Lep Šimenko se je srečala z vodstvom Slorija</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/lep-simenko-se-je-srecala-z-vodstvom-slorija-HJ2308458</link>
<guid isPermaLink="false">510836a8-28ee-43d9-bebb-cb2206ea2cc5</guid>
<pubDate>Thu, 05 Nov 2026 17:06:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21346" vn="Topic" vid="11150">SLORI</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="34339740" vn="People" vid="11166">Suzana Lep Šimenko</category>
<category id="83571593" vn="Topic" vid="11150">Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu</category>
<description readingtime="22">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-screenshot-2026-11-05-alle-16-43_1667578_20261105165913.png"&gt;&lt;p&gt;Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko in državna sekretarka Helena Jaklitsch sta se ta teden srečali s predsednico Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) Saro Brezigar in direktorjem Devanom Jagodicem.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot so na družbenih omrežjih zapisali v uradu, so se na srečanju pogovarjali o sodelovanju inštituta s Centralnim uradom za slovenski jezik Dežele FJK pri standardizaciji slovenskih krajevnih imen v Italiji, ki so dragocen del slovenske jezikovne in kulturne dediščine.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dotaknili so se tudi selitve Slorija v prenovljeni Narodni dom pri Svetem Ivanu v Trstu ter nadaljevanja mladinskih raziskovalnih taborov, ki mladim omogočajo spoznavanje slovenske skupnosti, jezika in okolja.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-screenshot-2026-11-05-alle-16-43_1667578_20261105165913.png">
<media:title>Na sestanku so se pogovarjali tudi o mladinskih raziskovalnih taborih</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Ob veliki previdnosti je rast zmerna</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/ob-veliki-previdnosti-je-rast-zmerna-KJ2308369</link>
<guid isPermaLink="false">ad652e9e-7e86-440d-ab05-01249c79b470</guid>
<pubDate>Thu, 05 Nov 2026 19:01:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21280" vn="Topic" vid="11150">Gospodarstvo</category>
<category id="21386" vn="Topic" vid="11150">Dežela FJK</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="16446096" vn="Author" vid="11120">Mitja Tretjak</category>
<description readingtime="57">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-primorski-20261105162213153-f99df71_1667524_20261105162307.jpg"&gt;&lt;p&gt;Gospodarstvu Furlanije - Julijske krajine gre dokaj dobro. Tako trdi direktor tržaške podružnice Banke Italije Massimo Gallo, ki je včeraj s svojo ekipo strokovnjakov predstavil sveže poročilo o gospodarskih gibanjih v deželi. Rezultati analize namreč kažejo na zmerno nadaljevanje rasti tudi v prvi polovici letošnjega leta, pri čemer se je deželni bruto domači proizvod (BDP) na letni ravni povečal za 0,9 odstotka, enako kot v italijanskem povprečju. Rast je bila podobna lanski, čeprav med panogami zaznavajo precejšnje razlike.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po ocenah Banke Italije se je dodana vrednost v industriji v prvem polletju povečala za 0,8 odstotka. Rasli so ladjedelništvo, metalurgija, elektronika in živilska industrija, krčile pa so se pohištvena industrija ter proizvodnja električnih naprav in strojev. Posebej izrazit je letos padec deželnega izvoza, saj se je njegova vrednost od januarja do junija zmanjšala za 9,6 odstotka. Podatek pa ni nujno zaskrbljujoč, mirijo pri Banki Italije, saj gradnja dragih potniških križark namreč poteka v večletnih ciklih. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zaradi mednarodne negotovosti in dražjih energentov se zlasti manjša podjetja, ki predstavljajo pomemben delež deželnega gospodarstva, ne odločajo za pogumnejše naložbe. Nedvomno bolje pa gre gradbeništvu, ki ga spodbuja tudi 13-odstotno povečanje povpraševanja javnih uprav. K temu prispevajo tudi projekti, financirani iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO), saj so do junija izplačila zanje dosegla 1,99 milijarde evrov oziroma 70 odstotkov dodeljenih sredstev, kar presega državno povprečje (62 odstotkov).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Poročilo Banke Italija poroča tudi o izboljšanju razmer na trgu dela. Zaposlenost tako med redno zaposlenimi kot med samozaposlenimi se je namreč v prvi polovici leta povečala za 2,8 odstotka, kar je za 0,6 odstotka več od državnega povprečja. Pri Banki Italije sicer priznavajo, da nimajo podatkov o tem, ali gre za kakovostne zaposlitve.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-primorski-20261105162213153-f99df71_1667524_20261105162307.jpg">
<media:title>Najbolje gre gradbenemu sektorju, ki ga poganja tudi povpraševanje javne uprave</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Tudi v Italiji nove grožnje z bombami na letalih</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/tudi-v-italiji-nove-groznje-z-bombami-na-letalih-BJ2308298</link>
<guid isPermaLink="false">e285a8c7-3a9d-4eea-94db-0e334267e0fb</guid>
<pubDate>Thu, 05 Nov 2026 14:54:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21736" vn="Location" vid="11176">Evropa</category>
<category id="22268" vn="Location" vid="11176">Rim</category>
<category id="22270" vn="Location" vid="11176">Milan</category>
<category id="2331928" vn="Topic" vid="11150">Letalstvo</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="137">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-allarme-bomba-su-volo-8194976_1667477_20261105155327.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na najmanj 14 letih po Evropi so danes prejeli nove grožnje z bombami na letalih. Zaradi tega so preusmerili najmanj tri letala, več pa so jih po pristanku na cilju pregledali strokovnjaki za eksplozivna sredstva, poročajo mediji. Na letalih, ki so jih doslej pregledali, so se grožnje izkazale za lažne.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Letalo, ki je bilo na poti iz Dublina v Rim, so zaradi grožnje z bombo danes preusmerili na francosko vojaško letališče Evreux, so dopoldne sporočili iz urada francoskega premierja. »Naša operativna služba je vzletela, da bi prestregla to potniško letalo zaradi suma grožnje z bombo,« je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočila francoska vojska.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Letalo irske družbe Aer Lingus s 151 potniki in šestimi člani posadke je po poročanju tujih tiskovnih agencij že pristalo na tem letališču v Normandiji. Potnike in člane posadke so prepeljali na varno, letalo pa pregledujejo strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Aer Lingus je v sporočilu za javnost zagotovil, da je letalo na letu EI402 »varno pristalo«. Dodali so, da si letalska družba prizadeva, da bi potnike čim prej prepeljala na cilj.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Letalo nizkocenovnega prevoznika Wizz Air, ki je bilo na poti iz Milana v Varšavo, so medtem zaradi grožnje z bombo danes preusmerili na dunajsko letališče. »Preusmeritev je bila izvedena v skladu z veljavnimi varnostnimi protokoli in postopki, pri čemer je bila na prvem mestu varnost potnikov in posadke,« je v sporočilu za javnost zapisala letalska družba. Predstavnik avstrijske policije je kasneje za nemško tiskovno agencijo dpa potrdil, da na letališču na Dunaju niso zaznali nobene nevarnosti in da letalo že nadaljuje pot v Varšavo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Grožnjo z bombo je danes prejelo tudi Wizzairovo letalo s skoraj 200 potniki na poti z milanskega letališča Malpensa v Bukarešto.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Italijanska tiskovna agencija Ansa poroča, da so letalo finske družbe Finnair, ki je priletelo iz Helsinkov, po anonimnih prijavah o domnevni grožnji z bombo po pristanku na rimskem letališču Fiumicino začeli pregledovati strokovnjaki. Letalo je pristalo ob spremstvu italijanskih vojaških letal. »Našli niso nič nenavadnega,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pozneje povedala predstavnica družbe Finnair.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tudi opozorilo o bombi na drugem letu družbe Finnair, in sicer s Helsinkov na Dunaj, je bilo lažno, je še pojasnila predstavnica finske letalske družbe.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po pristankih v Sofiji so pregledali tudi letali nizkocenovnega prevoznika Ryanair, ki sta prileteli iz Madrida in Koebenhavna, medtem ko so letalo te družbe, namenjeno iz Londona v bolgarsko prestolnico, preusmerili na bolgarsko letališče Plovdiv. Vsa tri letala so pregledali in niso odkrili nobenih eksplozivnih sredstev, je za AFP povedala predstavnica bolgarskega ministrstva za notranje zadeve.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po grožnji z bombo so pregledali tudi letalo poljske družbe LOT, ki je danes priletelo iz Varšave in pristalo v Bruslju, ter dve letali, ki sta pristali v Milanu. Prvo je bilo letalo družbe Aegean, ki je prispelo iz grškega Soluna, drugo pa Ryanairovo letalo iz portugalskega Porta.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;O grožnjah z bombami na letalih danes poročajo tudi iz Danske in Češke. Na letališču v Koebenhavnu so bili tako po navedbah dpa obveščeni o bombah na dveh letalih. Policija je danski tiskovni agenciji Ritzau sporočila, da med preiskavo letal niso našli nobenih sumljivih predmetov, niso pa razkrili, za katere lete naj bi šlo. Ocenili so še, da ni ali ni bilo nobene nevarnosti za potnike ali ljudi na letališču.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Češka policija pa je sporočila, da je prejela opozorila o doma narejenih bombah na krovu štirih letal. Letala bodo po pristanku na praškem letališču pregledali strokovnjaki, je navedla policija in dodala, da grožnje ocenjujejo kot »ne preveč verjetne«. »Kljub temu situacije ne podcenjujemo, zato so bili sprejeti vsi potrebni varnostni ukrepi, pri čemer smo poskrbeli, da se njihov vpliv na potnike in delovanje letališča čim bolj zmanjša,« je še sporočila po poročanju AFP.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V zadnjih dneh so na komercialnih letih v Evropi zabeležili že okoli deset groženj z bombami, doslej pa so se vse izkazale za lažne.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V ponedeljek so tako letalo družbe Wizz Air na poti iz Londona v Sofijo, ki je preletelo tudi Slovenijo, zaradi grožnje z bombo preusmerili v Budimpešto. Dan zatem so na več letališčih v Evropi, med drugim na Poljskem, v Španiji in Italiji, zaradi groženj z bombami ob pristanku pregledali več letal.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-allarme-bomba-su-volo-8194976_1667477_20261105155327.jpg">
<media:title>Italijansko vojaško letalo nad rimskim letališčem Fiumicino</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Avstrija trdi, da so uresničili priporočila glede Peršmanove domačije</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/avstrija-trdi-da-so-uresnicili-priporocila-glede-persmanove-domacije-AJ2308121</link>
<guid isPermaLink="false">36c57309-6973-447d-94a2-e3798cc72d5a</guid>
<pubDate>Thu, 05 Nov 2026 13:12:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21660" vn="Author" vid="11120">Jaruška Majovski</category>
<category id="21834" vn="Location" vid="11176">Koroška</category>
<category id="6032357" vn="Topic" vid="11150">Slovenci v Avstriji</category>
<description readingtime="82">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/58d12ce3-3864-4980-a897-81e76ffb454_1667210_20261105104943.jpg"&gt;&lt;p&gt;Po navedbah avstrijskega notranjega ministrstva je bilo uresničenih vseh 13 priporočil, ki jih je posebna komisija za Peršmanovo domačijo oblikovala po lanski sporni več ur trajajoči policijski raciji na tamkajšnjem antifašističnem taboru, ki je močno odmevala med slovensko manjšino in tudi v Sloveniji. Domačija pri Železni Kapli na Koroškem je pomemben kraj spomina, saj se je tam leta 1945 zgodil pokol družin Sadovnik in Kogoj.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Posebna strokovna komisija, ki jo je imenoval avstrijski notranji minister Gerhard Karner, je po preučitvi sporne racije oblikovala priporočila za trajno izboljšanje strokovnosti organov pregona, zlasti glede njihovega ravnanja na zgodovinsko občutljivih krajih, kot je npr. Peršmanova domačija. Med priporočili so obvezni obiski tega spominskega kraja za vse policijske pripravnike na Koroškem, s katerimi želijo okrepiti ozaveščenost, pa tudi upoštevanje znanja jezikov manjšin kot prednosti pri zaposlovanju, je poročala STA.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po navedbah ministrstva so bila nekatera priporočila vključena v direktivo z naslovom I&lt;i&gt;ntervencije na spominskih območjih in krajih spomina&lt;/i&gt;, med drugim obstaja tudi zahteva po večji občutljivosti in celovitem dokumentiranju med policijskimi postopki na takšnih lokacijah. Avstrijsko notranje ministrstvo namerava naročiti znanstveno raziskavo o pokolu na Peršmanovi domačiji, kmalu pa naj bi bila naročena priprava dvojezične publikacije. Poleg tega je bil grob žrtev s Peršmanove domačije vključen v državni sistem skrbi in vzdrževanja za vojna grobišča. Poleg tega dežela Koroška pripravlja sporazum s partizanskim združenjem, ki bo zagotovil podporo za redno vzdrževanje partizanskih grobov, ki so že pravno priznani kot vojna grobišča.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Iz Društva Peršman in Zveze koroških partizanov, ki upravljata muzej na omenjeni domačiji, so skupaj z organizatorji antifašističnega tabora podali mešano oceno glede izvajanja priporočil, ob tem so kritični do počasne pravne obravnave policijske intervencije pri Peršmanu. Priznavajo, da so bili storjeni nekateri pomembni koraki, kot so denimo tisti, povezani z grobom, a da se morajo te stvari pristopi urediti dolgoročno in zavezujoče. Poudarili so pomen ozaveščanja vseh policistov in policistk, ki službujejo na Koroškem. Skrbi jih tudi pomanjkanje finančne varnosti muzeja. »Kot edini muzej v Avstriji, ki se posveča odporu proti nacističnemu režimu in zgodovini koroških Slovenk in Slovencev, Muzej Peršman potrebuje zanesljivo in dolgoročno financiranje -  tudi s strani zvezne države,« so zapisali.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tudi kazenskopravna obravnava, vključno s postopkom zaradi zlorabe uradnega položaja zoper tri uradnike, odgovorne za racijo, še ni končana. Leto dni po objavi poročila strokovne komisije še vedno manjkajo bistvene informacije in vidne posledice. Zato zahtevajo popolno in transparentno razjasnitev policijske intervencije ter učinkovite ukrepe, če bodo ugotovljene kršitve zakonodaje.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/58d12ce3-3864-4980-a897-81e76ffb454_1667210_20261105104943.jpg">
<media:title>Društvi, ki upravljata muzej na Peršmanovi domačiji, sta do optimističnega ministrskega poročila kritični</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Tudi volivci MAGA so opazili, da obljube niso bile izpolnjene«</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/tudi-volivci-maga-so-opazili-da-obljube-niso-bile-izpolnjene-YC2307818</link>
<guid isPermaLink="false">7bd9d381-87a5-4a77-aa40-c305da319524</guid>
<pubDate>Thu, 05 Nov 2026 08:28:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21370" vn="Topic" vid="11150">Volitve</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="356587" vn="People" vid="11166">Donald Trump</category>
<category id="16446096" vn="Author" vid="11120">Mitja Tretjak</category>
<category id="88760514" vn="Topic" vid="11150">ZDA</category>
<description readingtime="64">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/5042514-5042514_1666950_20261104193546.jpg"&gt;&lt;p&gt;Ameriški demokrati so na vmesnih volitvah dosegli precej več, kot so napovedovale ankete, zato je po oceni Elisabette Vezzosi, profesorice zgodovine ZDA na Univerzi v Trstu, rezultat izjemen ravno zaradi obsega zmage. Zanimalo nas je, ali izid volitev razume kot dosežek demokratov, poraz republikancev ali nezaupnico Donaldu Trumpu. »V prvi vrsti gre za veliko zavrnitev Trumpove politike,« nam je odgovorila. Dodala je, da so republikanci plačali račun večletnega poistovetenja s predsednikom. Po njenem mnenju gre tudi za zasluženo zmago demokratov, ki so tokrat znali povezati zmernejše in radikalnejše krilo stranke brez notranjih sporov in javnih razhajanj.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V ospredju predvolilne kampanje je bilo gospodarstvo. Visoka inflacija in življenjski stroški so prizadeli tudi Trumpovo volilno jedro, gibanje MAGA, ki ga v veliki meri sestavljajo pripadniki srednjega in nižjega sloja. »Tudi volivci MAGA so opazili, da obljube niso bile izpolnjene. K splošnemu nezadovoljstvu so prispevale carine, ki so škodovale ameriškim državljanom, in zunanja politika. Trump je obljubljal konec vojn, a jih je v bistvu le še zaostril, spopad z Iranom pa je postal močvirje brez jasnega izhoda. Njegove trditve o zmagi v tej vojni so še en primer politike, ki temelji na neresnicah,« je ocenila Vezzosi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Volilni poraz je tudi udarec Trumpovemu razumevanju oblasti. Naša sogovornica je opozorila na prizadevanje trenutne administracije, da bi izvršna veja prevzela še pristojnosti zakonodajne in sodne, ter na množično uporabo izvršnih ukazov namesto zakonov. Po njenih podatkih jih je Trump doslej izdal kar 265. »Takšna teorija oblasti je zdaj povsem v ruševinah,« je ocenila.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kakšen pa bo drugi del Trumpovega mandata? Elisabetta Vezzosi je komentirala, da se z demokratsko večino v kongresu odpirata možnost zakonodajnega zastoja in spopad z že obljubljenim predsednikovim vetom. Po njenem mnenju bodo demokrati sprožili tudi sodne postopke zaradi spornih ravnanj predsednika in koristi, ki naj bi jih od njegovih odločitev imeli bližnji. »Pred nami bodo težka leta,« je zaključila.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v četrtkovem Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/5042514-5042514_1666950_20261104193546.jpg">
<media:title>Elisabetta Vezzosi, profesorica zgodovine ZDA na tržaški univerzi</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Rimu dosegli dogovor o Electroluxu, rešitve tudi za Porcio</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/v-rimu-dosegli-dogovor-o-electroluxu-resitve-tudi-za-porcio-DC2307647</link>
<guid isPermaLink="false">9dc882fc-e872-4f3a-9070-cfd70c711b77</guid>
<pubDate>Wed, 04 Nov 2026 17:23:37 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21660" vn="Author" vid="11120">Jaruška Majovski</category>
<category id="22268" vn="Location" vid="11176">Rim</category>
<category id="83186946" vn="Topic" vid="11150">Electrolux</category>
<description readingtime="55">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/primorski-20261104164342830-79b2830_1666745_20261104182111.jpg"&gt;&lt;p&gt;Po kar trideseturnem pogajanju so v noči na sredo v Rimu na ministrstvu za podjetništvo in nacionalno proizvodnjo dosegli dogovor o novem industrijskem načrtu za italijanske obrate švedske multinacionalke Electrolux, ki ima eno izmed svojih izpostav tudi v Furlaniji - Julijski krajini, v Porcii pri Pordenonu, kjer proizvajajo belo tehniko. Za uspeh pogajanj, pri katerih so sodelovali sindikati ter predstavniki podjetja in ki so naposled privedla do dogovora glede zmanjšanja števila zaposlenih, naj bi bila neuradno ključnega pomena tudi pripravljenost predstavnikov ministrstva, ki ga vodi Adolfo Urso, na nadaljevanje pogovorov vse do dosege konsenza, kar se je naposled tudi zgodilo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Švedska multinacionalka je v Italiji, kjer ima pet proizvodnih obratov, načrtovala zmanjšanje števila zaposlenih za 1719, tako z odpustitvami kot s predčasnimi upokojitvami ali drugimi oblikami končanja zaposlitvenih pogodb, kar bi predstavljalo približno polovično zmanjšanje delovne sile in tudi proizvodnje. V noči na sredo sklenjen dogovor o novem industrijskem načrtu pa predvideva precej manjši obseg zmanjšanja števila zaposlenih, in sicer za največ 902 zaposlena, pa še to izključno s prostovoljnim odhodi, za katere so predvidene denarne spodbude in mehanizmi za blažitev socialne stiske.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pomenljive novosti se obetajo tudi za obrat v Porcii, v povezavi s katerim je bilo slišati, da ohranja »svojo  strateško vlogo«: obstoječi katalog  proizvodov, ki obsega pralne  in pralno-sušilne stroje, bodo dodatno razširili, je bilo slišati po pogajanju na ministrstvu. Dogovor za Porcio predvideva letno proizvodnjo 688.000 kosov bele tehnike, od katerih bodo približno petino predstavljali pralno-sušilni stroji. Od 100 milijonov evrov finančnih sredstev, ki naj bi jih Electrolux vložil v krepitev italijanske proizvodnje, bo 32 milijonov namenjenih Porcii.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/primorski-20261104164342830-79b2830_1666745_20261104182111.jpg">
<media:title>Demonstracija proti zapiranju tovarn Electroluxa v Italiji (ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V slovenskih rekah oktobra le tretjina običajne količine vode</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/v-slovenskih-rekah-oktobra-le-tretjina-obicajne-kolicine-vode-MC2307529</link>
<guid isPermaLink="false">62dacbf7-b185-4336-a0cd-c4fee069a02f</guid>
<pubDate>Thu, 05 Nov 2026 14:40:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="88752787" vn="Topic" vid="11150">Reke</category>
<description readingtime="30">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/mura-2-zrsvn-fitmaxwziwmdasmjawmcwizdblnzc3m2u0yyjd_1666487_20261104171328.jpg"&gt;&lt;p&gt;Nizkovodne razmere na slovenskih rekah so se oktobra še stopnjevale. Po slovenskih rekah je povprečno pretekla le tretjina običajne količine vode za oktober v primerjalnem obdobju 1991-2020. Od leta 1981 je manj vode preteklo le oktobra 1985 in 1997, je objavila Agencija RS za okolje (Arso).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Reke so bile najmanj vodnate na vzhodu države, predvsem v porečjih Mure, Drave, Krke in Savinje. Izrazito nizkovodne razmere najdlje vztrajajo na Muri, ki je dosegla najmanjši srednji mesečni pretok v zgodovini meritev, ne le med oktobrskimi, temveč med vsemi mesečnimi pretoki, je v današnjih objavah na družbenem omrežju X navedel Arso.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Najmanjše srednje oktobrske pretoke od začetka meritev so dosegle tudi Drava v Črnečah, Krka v Gorenji Gomili in Dravinja v Makolah. Pod najmanjšimi srednjimi oktobrskimi pretoki obdobja 1991-2020 pa so bili še pretoki Pesnice, Hudinje, Sotle in Krke v Podbukovju.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mura-2-zrsvn-fitmaxwziwmdasmjawmcwizdblnzc3m2u0yyjd_1666487_20261104171328.jpg">
<media:title>Reka Mura (GOV.SI/ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Kmalu bolj vlažna jesen</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/kmalu-bolj-vlazna-jesen-LC2307409</link>
<guid isPermaLink="false">4ae18584-28db-4a0b-9153-12a022bfdc2b</guid>
<pubDate>Wed, 04 Nov 2026 15:24:57 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21662" vn="Author" vid="11120">Darko Bradassi</category>
<category id="21828" vn="Location" vid="11176">FJK</category>
<description readingtime="38">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/lignanosabbiadoro-puntafaro-webcam6-jpg_1665893_20261104162938.jpg"&gt;&lt;p&gt;Do nedelje bo na vreme pri nas vplival anticiklon, ki se zadržuje nad večjim delom severne in osrednje Evrope. Zagotavljal nam bo stanovitno in povečini sončno ali zmerno oblačno vreme. Proti nam bo od severovzhoda pritekal razmeroma hladen zrak, občasno bo še pihala burja. Noči bodo za ta čas kar mrzle, najvišje dnevne temperature bodo v FJK v do vključno nedelje dosegale do okrog 15 stopinj Celzija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;S prihodnjim tednom se bo, kot kaže, vremenska slika spremenila. Pod vplivom ciklonskega območja, ki se bo poglabljalo nad zahodnim Sredozemljem, bo proti nam z jugozahodnimi tokovi pritekal bolj vlažen in nekoliko toplejši zrak. Obeta se bolj vlažno in oblačno vreme z občasnimi padavinami ali z občasno zamegljenostjo in morebitnim rosenjem. Padavine bodo verjetnejše in pogostejše predvidoma med ponedeljkom in torkom ter proti koncu prihodnjega tedna, ko nas bosta, kot kaže, prešli vremenski fronti. Zlasti v drugi polovici prihodnjega tedna kaže tudi na novo morebitno občutnejšo ohladitev, ko bi lahko vrhove pobelil sneg, ki bi lahko občasno segel tudi do nižjih predelov. Bolj ali manj pogosto jesensko sonce bodo v prihodnjem tednu pogosto prekrivali oblaki.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/lignanosabbiadoro-puntafaro-webcam6-jpg_1665893_20261104162938.jpg">
<media:title>Sončne žarke bodo v prihodnjem tednu pogosto prekrivali oblaki, na fotografiji Lignano Sabbiadoro danes ob 16.15 (SPLETNA KAMERA LIGNANOSABBIADORO.COM)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Iz slovenskega morja v štirih čistilnih akcijah odstranili skoraj tono odpadkov</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/iz-slovenskega-morja-v-stirih-cistilnih-akcijah-odstranili-skoraj-tono-odpadkov-XC2307365</link>
<guid isPermaLink="false">9fb8b2e9-032b-4973-860a-fd86fc666a14</guid>
<pubDate>Thu, 05 Nov 2026 11:44:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="22248" vn="Location" vid="11176">Koper</category>
<category id="1308950" vn="Topic" vid="11150">Čistilna akcija</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="59">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/yousea2_1665873_20261104155704.jpg"&gt;&lt;p&gt;Zavod YouSea in družba Spar Slovenija sta v štirih letošnjih čistilnih akcijah morskih travnikov z morskega dna odstranila skoraj tono odpadkov. Med odpadki so prevladovali cerade, ponjave, plastika, preproge, brisače in pnevmatike. Skupno je bilo v dvanajst čistilnih akcijah iz morja odstranjenih več kot tri tone odpadkov, so sporočili iz Spara.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili v Sparu, so letos izvedli štiri čistilne akcije v Portorožu, Izoli in Kopru. V akcijah so sodelovalni profesionalni potapljači in ekipa Zavoda YouSea, ki so pri odstranjevanju odpadkov iz morskega dna posebno pozornost namenili tudi organizmom, ki so se naselili na odpadkih, ter jih, kjer je bilo mogoče, vrnili nazaj v morsko okolje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Čistilne akcije niso namenjene zgolj odstranjevanju odpadkov, temveč tudi dolgoročnemu ozaveščanju o pomenu morskih travnikov. Slednji sodijo med najpomembnejše habitate slovenskega morja ter pomembno prispevajo k ohranjanju zdravega morskega ekosistema, saj med drugim čistijo morsko vodo, stabilizirajo morsko dno in zagotavljajo življenjski prostor številnim morskim organizmom.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Morski travniki so pravzaprav nekakšni podvodni vrtci, saj med njihovimi listi najdejo zavetje in odraščajo mladice številnih vrst rib in drugih morskih organizmov,» je v sporočilu poudarila direktorica Zavoda YouSea Irena Fonda.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Morske trave za rast potrebujejo sončno svetlobo, s pomočjo katere proizvajajo kisik, ki ga sproščajo v morje in ozračje. Ko odpadki prekrijejo morsko travo, ji zastrejo sončno svetlobo, s tem pa ogrožajo tudi živali, ki so od nje odvisne, je opozorila Fonda.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ob tem organizatorji čistilnih akcij na območjih, kjer so odpadke odstranili lani, opažajo njihovo uspešno obnovo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zavod YouSea in družba Spar Slovenija sta v zadnjih treh letih skupno izvedli 12 čistilnih akcij, v okviru katerih so iz morja odstranili več kot tri tone odpadkov. S skupnimi aktivnostmi pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje, so napovedali.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/yousea2_1665873_20261104155704.jpg">
<media:title>Ena od čistilnih akcij (ZAVOD YOUSEA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar bo guvernerka Minnesote</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/senatorka-slovenskega-rodu-amy-klobuchar-bo-guvernerka-minnesote-KC2307286</link>
<guid isPermaLink="false">3a454550-49d4-405f-8ad3-63a4de0b8964</guid>
<pubDate>Wed, 04 Nov 2026 10:07:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21738" vn="Location" vid="11176">ZDA</category>
<category id="4774987" vn="Topic" vid="11150">Volitve v ZDA</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="37">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-klobuchar_1665675_20261104110647.png"&gt;&lt;p&gt;Dolgoletna senatorka slovenskega rodu, demokratka Amy Klobuchar je bila na torkovih volitvah v ZDA izvoljena za guvernerko zvezne države Minnesota. Na guvernerskih volitvah je dobila 55,49 odstotka glasov ter premagala republikanko Liso Demuth.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Klobuchar je bila v zveznem senatu od leta 2007, leta 2020 se je potegovala tudi za predsedniško nominacijo demokratske stranke, a je nato iz tekme izstopila ter podprla kasnejšega predsednika Joeja Bidna.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Klobuchar bo na položaju nasledila Tima Walza, ki se ni potegoval za nov mandat. Demokrati sicer guvernerski položaj v Minnesoti zasedajo od leta 2011. V zadnjem letu so v tej zvezni državi potekali protesti po odmevnih incidentih, ko so agenti Zvezne službe za priseljevanje (Ice) ubili dva civilista.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Med kampanjo je bila tudi Klobuchar večkrat kritična do delovanja zveznih agentov. 66-letna Klobuchar, ki je že leta med najbolj priljubljenimi politiki v Minnesoti, je slovenskega rodu po očetovi strani, po materini strani pa ima korenine v Nemčiji in Švici. Njen oče Jim Klobuchar je bil v Minnesoti znan športni in politični novinar, njegova starša pa sta se priselila iz Bele krajine.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-klobuchar_1665675_20261104110647.png">
<media:title>Amy Klobuchar (FACEBOOK/AMY KLOBUCHAR)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Demokratom večina v senatu in predstavniškem domu ameriškega kongresa</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/demokratom-vecina-v-senatu-in-predstavniskem-domu-ameriskega-kongresa-JC2307193</link>
<guid isPermaLink="false">650201af-ef88-4de2-b8b1-22fcab348e9b</guid>
<pubDate>Wed, 04 Nov 2026 07:08:19 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22368" vn="Location" vid="11176">New York</category>
<category id="4774987" vn="Topic" vid="11150">Volitve v ZDA</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="56">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/new-yorkers-vote-in-mi-8188517_1665627_20261104082503.jpg"&gt;&lt;p&gt;Projekcije ameriških televizij napovedujejo, da bo demokratska stranka januarja prihodnje leto prevzela večino sedežev v obeh domovih ameriškega kongresa, predstavniškem domu in senatu, kar pomeni odločno zavrnitev politike predsednika ZDA Donalda Trumpa.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Potem ko so ameriške televizije že nekaj časa napovedovale, da bodo demokrati v skladu s predvolilnimi anketami prevzeli večino v 435-članskem predstavniškem domu kongresa, je pred kratkim postalo jasno, da jim bo to uspelo tudi v 100-članskem senatu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za prevzem večine v predstavniškem domu demokrati potrebujejo 218 sedežev, projekcije pa jim napovedujejo najmanj 235 sedežev, verjetno pa še več. V senatu so morali za prevzem večine republikancem odvzeti najmanj štiri sedeže in to so presegli z zmagami v Teksasu, Ohiu, Severni Karolini, Južni Karolini, Kansasu in Iowi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pred volitvami so imeli republikanci v senatu 53 sedežev, demokrati pa z dvema neodvisnima skupaj 47. Dosedanji izidi kažejo, da se je položaj obrnil, demokrati pa lahko računajo še na zmagi v Mainu in na Aljaski, kjer so bile predvolilne tekme tesne. Če obdržijo še Michigan, kjer se prav tako obeta tesen izid, bodo imeli v novem senatu kar 55 sedežev, kar presega tudi zanje najbolj optimistične ankete.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V predstavniškem domu imajo republikanci trenutno 218 sedežev, demokrati skupaj z neodvisnim 215, dva sedeža pa sta prazna. Tiskovna agencija je doslej potrdila 181 sedežev za demokrate in 108 za republikance. Projekcije na podlagi delno preštetih izidov v preostalih tekmah pa kažejo, da bodo imeli demokrati od januarja najmanj 235 sedežev, verjetno pa še več.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Demokratom je za prevzem večine v obeh domovih ameriškega kongresa uspelo zmagati v izrazito republikanskih zveznih državah in to tudi v okrožjih, ki so jih republikanci na Trumpovo pobudo prekrojili v svojo korist.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/new-yorkers-vote-in-mi-8188517_1665627_20261104082503.jpg">
<media:title>Veselje med podporniki Demokratov ob izidih volitev (ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Načrtovali naj bi napade na skrajne desničarje</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/nacrtovali-naj-bi-napade-na-skrajne-desnicarje-LC2307049</link>
<guid isPermaLink="false">701e108f-43cb-463f-be85-776b08371194</guid>
<pubDate>Wed, 04 Nov 2026 09:09:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21764" vn="Location" vid="11176">Nemčija</category>
<category id="752047" vn="Topic" vid="11150">Policija</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="33">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/germany-politics-prot-8172418_1665440_20261103183350.jpg"&gt;&lt;p&gt;Nemška policija je včeraj v okviru preiskave skrajno leve skupine izvedla racije v več zveznih deželah. Skupino iz mesta Zwickau na vzhodu Nemčije z imenom Kolektiv Zwickau preiskuje, ker naj bi načrtovala napade na privržence skrajne desnice, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Racije in preiskave domov je policija izvedla na severu in vzhodu Nemčije, je sporočil urad tožilca saške kriminalistične policije v Dresdnu. Cilj je bil pridobiti dokaze, kot so naprave za shranjevanje podatkov ali mobilni telefoni.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Preiskovalci trdijo, da je 12 moških, starih med 18 in 36 let, leta 2022 v Zwickau ustanovilo skrajno levo skupino z imenom Kolektiv Zwickau. Cilj skupine naj bi bil boj proti skrajni desnici na regionalni in nacionalni ravni. Svoje cilje naj bi želeli doseči s kaznivimi dejanji, kot so napadi in poškodovanje lastnine.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za štiri moške je policija izdala naloge za prijetje. Zaradi fizičnega napada na policiste med operacijo pa so prijeli še petega moškega. Vse so privedli pred preiskovalnega sodnika.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/germany-politics-prot-8172418_1665440_20261103183350.jpg">
<media:title>Nemški  policisti (ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Iz proračuna precej manj za šole v Italiji: eni presenečeni, drugi jezni</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/iz-proracuna-precej-manj-za-sole-v-italiji-eni-preseneceni-drugi-jezni-GD2306899</link>
<guid isPermaLink="false">b1d7b59e-68d1-44fc-8913-edd790589c6e</guid>
<pubDate>Wed, 04 Nov 2026 05:49:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21092" vn="People" vid="11166">Matteo Salvini</category>
<category id="21410" vn="Topic" vid="11150">Šolstvo</category>
<category id="21646" vn="Author" vid="11120">Ivan Žerjal</category>
<category id="21752" vn="Location" vid="11176">Italija</category>
<category id="689534" vn="Topic" vid="11150">Proračun</category>
<description readingtime="67">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/studenti-su-monumento-8097907_1665362_20261103180035.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Ne, o tem nisem vedel nič. Gotovo so rezi v šolstvu v tem trenutku nekaj, o čemer gre razmisliti in kot Liga bomo dali kak predlog.« S temi besedami se je včeraj podpredsednik italijanske vlade ter minister za infrastrukturo in prevoze in vodja Lige Matteo Salvini odzval na novico, da vladni predlog proračuna za leto 2027 predvideva krčenje slabih 7000 delovnih mest v šolstvu, točneje 6974: s prihodnjim septembrom bi šolstvo izgubilo 4925 mest učnega osebja ter 2049 mest tehničnega, pomožnega in administrativnega osebja. S tem naj bi od leta 2028 dalje prihranili 252 milijonov evrov letno.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Salvinijeva izjava, da ni vedel o rezih, ki jih predvideva predlog proračuna, ki ga je kot član vlade podprl, je izzval pripombo senatorke Gibanja petih zvezd Barbare Floridia, za katero ali vodja Lige ni vedel, kaj delata njegova ministra Giancarlo Giorgetti (gospodarstvo in finance) in Giuseppe Valditara (izobraževanje), ali pa je za vse to vedel in se zdaj skuša ograditi od predloga. Edino pravilno pa bi bilo umakniti predlog in se opravičiti, po poročanju RaiNews meni senatorka.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kaže pa, da Salvini ni edini član vlade, ki so ga rezi v šolstvu presenetili, saj je v ponedeljek Ansa poročala tudi o presenečenju na samem ministrstvu za izobraževanje, potem ko je minister Valditara ob odobritvi predloga proračuna na seji vlade izrazil zadovoljstvo, češ da je vlada odobrila predloge o financiranju gradbenih del na šolskih poslopjih (650 milijonov evrov). &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Bolj kot presenetil pa je predlog razjezil področne sindikate, ki opozarjajo, da bi z novimi rezi v treh letih prišli do zmanjšanja števila delovnih mest v šolstvu v višini 14.808 enot: zmanjkalo bi tako 10.585 učiteljev in profesorjev ter 4223 pripadnikov tehničnega, pomožnega in administrativnega osebja. Za sindikate Flc Cgil, Cisl Scuola, Uil Scuola, Gilda Unams in Anief, pa tudi za združenje ravnateljev Anp, je dodatno krčenje števila osebja v šolstvu enostavno nesprejemljivo in neodgovorno, saj pomeni šibiti šolo v trenutku, ko so mladi v stiski. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/studenti-su-monumento-8097907_1665362_20261103180035.jpg">
<media:title>Protest dijakov proti večanju vojaških izdatkov in siromašenju šole, Turin (ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Italijanskim vojakom, ki so umrli v BiH, bi postavili spomenik</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/italijanskim-vojakom-ki-so-umrli-v-bih-bi-postavili-spomenik-DD2306849</link>
<guid isPermaLink="false">6ed1b4d1-0e39-4c3e-8ae3-151a65fa135f</guid>
<pubDate>Tue, 03 Nov 2026 17:04:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21096" vn="People" vid="11166">Sergio Mattarella</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22268" vn="Location" vid="11176">Rim</category>
<category id="59170551" vn="People" vid="11166">Guido Crosetto</category>
<category id="66770982" vn="Topic" vid="11150">Delovne nesreče</category>
<description readingtime="26">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/mattarella-ai-funerali-8183813_1665324_20261103173859.jpg"&gt;&lt;p&gt;Italijanski minister za obrambo Guido Crosetto je napovedal, da bodo v Bosni in Hercegovini, kjer je pred dnevi strmoglavil helikopter, kar je terjalo življenja štirih pripadnikov italijanske vojske, postavili spomenik v trajni spomin nanje. Tako je napovedal danes, ko so v Rimu z vojaškimi častmi pokopali Simoneja Ruggio, Claudia Marchesija, Franca Adriana Zecchilla in Lauro Procacci, žrtve strmoglavljenja. Pogrebu je prisostvoval celoten italijanski državni vrh, začenši s predsednikom republike Sergiom Mattarello, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Vzrok nesreče helikopterja, ki je v Bosni in Hercegovini deloval v okviru misije Eufor, uradno še ni znan, sumijo pa, da bi lahko šlo za okvaro. Kaj več bo pokazala analiza črne skrinjice helikopterja, ki jo je odredilo rimsko javno tožilstvo. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mattarella-ai-funerali-8183813_1665324_20261103173859.jpg">
<media:title>Pogreb italijanskih vojakov (KVIRINAL/ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zaprli diskoteko, ki za tako dejavnost ni imela dovoljenj</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/zaprli-diskoteko-ki-za-tako-dejavnost-ni-imela-dovoljenj-ED2306776</link>
<guid isPermaLink="false">789cba25-c326-4b02-af5c-72f9c00423c0</guid>
<pubDate>Tue, 03 Nov 2026 17:29:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22142" vn="Location" vid="11176">Pordenon</category>
<description readingtime="17">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/young-woman-holding-little-disco-ba_1665095_20261103163638.jpg"&gt;&lt;p&gt;Ko so karabinjerji iz kraja Azzano Decimo pri Pordenonu vstopili v lokal, ki je formalno imel dovoljenje le za strežbo pijače, je v njem bilo kakih 130 plešočih ljudi, glasbo pa je vrtel DJ. Inšpekcija je pokazala kršitve zaradi pomanjkanja varnostnih in drugih dovoljenj. Ugotovljeno je bilo tudi, da lokal ni spoštoval protipožarnih predpisov. Karabinjerji so ugotovljene kršitve prijavili pristojnim organom, občina pa je odredila zaprtje »diskača«, dokler upravitelji lokala ne odpravijo ugotovljenih kršitev. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/young-woman-holding-little-disco-ba_1665095_20261103163638.jpg">
<media:title>Disko krogla, fotografija je simbolična (MAGNIFIC)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Hekerski napad na hladilnike prizadel tudi dele Italije</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/hekerski-napad-na-hladilnike-prizadel-tudi-dele-italije-LD2306638</link>
<guid isPermaLink="false">78918542-cffe-428b-8f59-a4b5d1dbab4f</guid>
<pubDate>Tue, 03 Nov 2026 15:12:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21752" vn="Location" vid="11176">Italija</category>
<category id="20922494" vn="Topic" vid="11150">Živila</category>
<category id="88705313" vn="Topic" vid="11150">Hekerski napad</category>
<description readingtime="41">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/topshot-belgium-retail-8180541_1665002_20261103153636.jpg"&gt;&lt;p&gt;Kibernetski napadi na hladilne sisteme supermarketov, ki so v zadnjih dneh prizadeli trgovine po Evropi, so v ponedeljek dosegli tudi Italijo. Neznani napadalci so pridobili dostop do sistemov za nadzor hladilnikov in zamrzovalnikov ter na daljavo spreminjali temperaturne nastavitve.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Trgovska veriga Conad je potrdila napade v petih prodajalnah: dveh v Venetu ter treh na Siciliji. Po navedbah upravljavcev trgovin, med katerimi je tudi skupina Coop,  je bila temperatura v hladilnikih nastavljena tudi do 50 stopinj, zaradi česar so morali vse proizvode odvreči. Nacionalna agencija za kibernetsko varnost ACN je poleg tega zabeležila incident pri toskanskem podjetju in napad na proizvajalca zamrznjene hrane v Emiliji - Romanji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po nujnem sestanku v palači Chigi, ki sta se ga državni sekretar pri predsedstvu vlade Alfredo Mantovano, kmetijski minister Francesco Lollobrigida ter vodstva obveščevalnih služb in ACN, je vlada sporočila, da so bile posledice napadov v Italiji »zelo omejene«. Tveganja za zdravje prebivalstva zaradi odtajanja hrane niso ugotovili, oblasti stanje pozorno spremljajo. Po navedbah vlade so bili prizadeti predvsem zastareli sistemi z vmesniki s pomanjkljivo zaščito.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Avtorstvo napadov ni nihče prevzel, varnostni strokovnjaki pa opozarjajo na podobnost s preteklimi akcijami proruskih skupin, vendar za povezavo z aktualnimi napadi ni dokazov.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/topshot-belgium-retail-8180541_1665002_20261103153636.jpg">
<media:title>Zaradi odpovedi hladilnih sistemov so morali odvreči večje količine živil (ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>