<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/se</link>
<title>Še</title>
<description>Novice, rubrike in zanimivosti z najrazličnejših področij. Gospodarstvo, okolje, dogodki, prosti čas, kulinarika, manjšine, vreme, tehnologija, znanost</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/se"/>
<item>
<title>Nov pogled v visokoenergijsko vesolje</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/nov-pogled-v-visokoenergijsko-vesolje-KH2292738</link>
<guid isPermaLink="false">1e3ac851-e5d4-4989-a8f4-644734ee303d</guid>
<pubDate>Thu, 15 Oct 2026 15:57:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="750299" vn="Topic" vid="11150">Vesolje</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="47778619" vn="Location" vid="11176">La Palma</category>
<description readingtime="96">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/3885de93cf32fda299bca4ec15fe2f45_1650204_20261015164218.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na observatoriju Roque de los Muchachos na kanarskem otoku La Palma so predstavili štiri velike teleskope LST (Large-Sized Telescopes), namenjene opazovanju pojavov z najvišjimi energijami v vesolju. Pri projektu od leta 2013 sodelujeta Univerza v Novi Gorici in Institut Jožef Stefan (IJS), ki sooblikujeta znanstveno strategijo observatorija in njegov raziskovalni program.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dokončanje štirih teleskopov LST predstavlja pomemben mejnik pri izgradnji Observatorija polja teleskopov Čerenkova (CTAO), ki bo največji in najobčutljivejši observatorij za astronomijo z visokoenergijskimi žarki gama na svetu, so sporočili z Univerze v Novi Gorici. Slovenija je januarja 2025 postala ena od ustanovnih članic CTAO ERIC, mednarodne organizacije, ki jo je Evropska komisija ustanovila za izgradnjo in upravljanje observatorija. Raziskovalci novogoriške univerze in IJS sodelujejo tako pri njegovem znanstvenem programu kot pri tehnološkem razvoju.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prvi teleskop, LST-1, že izvaja znanstvena opazovanja, preostali trije pa vstopajo v fazo zagona in preizkušanja. Celoten observatorij CTAO bo ob dokončanju obsegal več kot 60 teleskopov na dveh lokacijah: severnem observatoriju na La Palmi in južnem v puščavi Atacama v Čilu. Kot so pojasnili raziskovalci na UNG, v vesolju potekajo številni visokoenergijski procesi, od eksplozij zvezd in hitro vrtečih se nevtronskih zvezd do dogajanja v okolici supermasivnih črnih lukenj, pri katerih lahko delci dosežejo energije mnogo višje od tistih, ki jih lahko ustvarimo v zemeljskih laboratorijih. Te procese pogosto spremlja nastanek elektromagnetnega sevanja zelo visokih energij, tako imenovanih visokoenergijskih žarkov gama. Z njihovim opazovanjem lahko astrofiziki proučujejo vesoljske pospeševalnike delcev in okolico črnih lukenj ter iščejo namige o naravi temne snovi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Vsak od štirih teleskopov LST ima zrcalo s premerom 23 metrov in zaznava šibke bliske Čerenkove svetlobe, ki nastanejo ob vstopu žarkov gama v Zemljino ozračje. S sočasnim opazovanjem lahko teleskopi določijo smer prihoda in energijo žarkov gama ter proučujejo oddaljene vesoljske izvore. Proti novemu cilju se lahko usmerijo v manj kot 20 sekundah, kar omogoča hitro odzivanje na dogodke, kot so izbruhi žarkov gama ali zlitja nevtronskih zvezd.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Slovenski raziskovalci v sklopu projekta raziskujejo izvore visokoenergijskih vesoljskih delcev in naravo temne snovi, ki je doslej še nismo neposredno zaznali. Pri raziskavah uporabljajo napredne metode analize podatkov, vključno z umetno inteligenco in strojnim učenjem. Za prihodnja opazovanja CTAO bo ključnega pomena tudi povezovanje s podatki drugih observatorijev, ki zaznavajo vesoljske delce, nevtrine in gravitacijske valove. Takšen pristop, imenovan večglasniška astronomija, omogoča proučevanje istih vesoljskih pojavov z različnimi vrstami signalov in s tem celovitejše razumevanje fizikalnih procesov, ki jih povzročajo. Slovenija prispeva tudi k tehnološkemu razvoju CTAO, in sicer s sodelovanjem pri razvoju in izgradnji ramanskega lidarja, namenjenega spremljanju stanja ozračja nad observatorijem na La Palmi. Lidar z laserskimi pulzi meri lastnosti ozračja in zagotavlja podatke, potrebne za popravke teleskopskih meritev. Raziskovalci novogoriške univerze in IJS instrument razvijajo v sodelovanju s partnerji iz Španije in Italije. Po uspešnem preizkusu prototipa na La Palmi zdaj poteka izgradnja končnega sistema, ki je predviden kot skupni tehnološki prispevek k observatoriju CTAO.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/3885de93cf32fda299bca4ec15fe2f45_1650204_20261015164218.jpg">
<media:title>Eden od teleskopov na observatoriju Roque de los Muchachos</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Izrael italijanskima novinarkama prepovedal vstop</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/izrael-italijanskima-novinarkama-prepovedal-vstop-DH2292713</link>
<guid isPermaLink="false">1a118d07-8326-45fd-95a5-51375d1740aa</guid>
<pubDate>Thu, 15 Oct 2026 14:49:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="16446096" vn="Author" vid="11120">Mitja Tretjak</category>
<category id="21761007" vn="Topic" vid="11150">Palestinsko-izraelsko vprašanje</category>
<category id="50289356" vn="Topic" vid="11150">Bližnji vzhod</category>
<category id="87749985" vn="Location" vid="11176">Tel Aviv</category>
<description readingtime="41">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/screenshot-2026-10-15-alle-16-39_1650214_20261015165041.png"&gt;&lt;p&gt;Izraelska vlada je preklicala vstopni vizum italijanskima novinarkama, ki sta nameravali poročati o volitvah 27. oktobra. Gre za Martino Stefanoni, poročevalko Radia Popolare, in Sereno Bilanceri, ki piše za berlinski dnevnik TAZ.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Stefanoni, ki je že bila lani v Izraelu, je sprva pridobila vizum in uradno akreditacijo vladnega tiskovnega urada. Vendar je nekaj dni pozneje prejela preklic, skupaj s kratko izjavo, da so se »okoliščine njenega primera spremenile«. Radio Popolare se je že obrnil na pristojno ministrstvo, direktorica radijske postaje Lorenza Ghidini pa je obsodila nevzdržno cenzuro »države, ki se ima za edino demokracijo na Bližnjem vzhodu«. Demokratska stranka je italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija zaprosila za pojasnila.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Bilanceri pa so izraelske oblasti očitale, da je pisala proti judovski državi, čeprav je sama pred tem večkrat poudarila, da je bila v svojih kolumnah kritična do politike izraelske vlade.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na dogodek se je odzvala tudi italijanska Novinarska zbornica. V sporočilu so obsodili resno omejitev svobode tiska, ki kaže na željo izraelske vlade, da novinarje razvrsti v »dobre« in »slabe«. »Ta praksa nima nobene zveze z demokracijo,« so zapisali. Spomnili so tudi, da je mednarodnim medijem že tri leta onemogočen dostop do Gaze, z izjemo nekaj ekip, ki so tesno povezane z izraelsko vojsko.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/screenshot-2026-10-15-alle-16-39_1650214_20261015165041.png">
<media:title>Martina Stefanoni </media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Pozivajo k enakovredni vključitvi slepih v družbo</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/pozivajo-k-enakovredni-vkljucitvi-slepih-v-druzbo-KH2292590</link>
<guid isPermaLink="false">d7631c4a-80c2-4adf-bf26-7ee6494730f1</guid>
<pubDate>Thu, 15 Oct 2026 14:13:12 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21754" vn="Location" vid="11176">Slovenija</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="12348194" vn="Topic" vid="11150">Slepi in slabovidni</category>
<description readingtime="96">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/642795133-939863842054118-758300649_1649999_20261015161313.jpg"&gt;&lt;p&gt;V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije so ob mednarodnem dnevu bele palice, ki ga zaznamujemo danes, opozorili, da si ljudje z okvaro vida želijo biti vidni, slišani in enakovredno vključeni v vse vidike življenja. Izpostavili so, da jim današnje družbene razmere tega še vedno ne zagotavljajo v zadostni meri.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V času hitrih tehnoloških, institucionalnih in družbenih sprememb se posamezniki vse pogosteje izgubljajo v sistemih, ki bi jim morali zagotavljati podporo. Informacije se selijo na digitalne kanale, postopki postajajo zahtevnejši, osebna pomoč pa se krči. Dostopnost je prepogosto razumljena kot naknadni popravek namesto kot temeljna pravica in izhodišče za načrtovanje storitev, so v poslanici opozorili v zvezi društev. Državo, stroko, lokalne skupnosti, izobraževalne ustanove, razvijalce tehnologij in celotno družbo so pozvali, naj prevzamejo svoj del odgovornosti za enakopravno vključevanje slepih in slabovidnih. Poudarili so, da potrebujejo okrepitev tiflopedagoške stroke, ustrezne pogoje za izobraževanje slepih in slabovidnih učencev in dijakov ter dosledno uresničevanje standardov dostopnosti.Zavzeli so se tudi za sistematično usposabljanje za pridobivanje digitalnih veščin. Opozorili so, da v Sloveniji učenje digitalnih veščin v veliki meri temelji na medsebojni pomoči med slepimi in slabovidnimi samimi, ne pa na sistematičnem in dostopnem usposabljanju. Tisti, ki nimajo ustrezne podpore in možnosti za pridobivanje novih znanj, zato vse težje sledijo tehnološkemu napredku in ohranjajo svojo samostojnost.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ob dnevu so izpostavili tudi potrebo po učinkovitejši celoviti rehabilitaciji. Kot so navedli, mora biti ta zasnovana kot proces, ki posamezniku omogoča ponovno vzpostavitev samostojnosti, pridobivanje novih veščin in dejavno sodelovanje v skupnosti. Podpora mora biti na voljo takrat, ko jo človek potrebuje, in čim bližje okolju, v katerem živi. »Naj bela palica ne ostane zgolj pripomoček in simbol. Naj postane opomnik in zaveza k ustvarjanju družbe, v kateri nihče zaradi izgube vida, pomanjkanja podpore ali nedostopnega okolja ne bo prezrt, izključen ali prepuščen samemu sebi,« so zapisali v zvezi društev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob tem dnevu opozorila, da se slepi in slabovidni kljub jasnim zakonskim obveznostim države še vedno srečujejo s številnimi ovirami pri dostopu do javnih prostorov, informacij in storitev.Tako so leta 2022 denimo ugotovili, da je od 63 enot centrov za socialno delo imela le ena taktilne oznake za slepe in slabovidne, nobena pa napisov v Braillovi pisavi. Pomanjkljivo dostopni so tudi prostori vlade in ministrstev, so sporočili. Tudi na ministrstvu za zdravje so v sporočilu za javnost opozorili, da je pravočasno odkrivanje in zdravljenje očesnih bolezni ključnega pomena za ustrezno rehabilitacijo in prilagoditev, ki ljudem z izgubo vida pomagajo ohraniti samostojnost, varnost in dostojanstvo. Za to je nujno povezovanje različnih strok, od oftalmologije in rehabilitacije do tiflopedagoške podpore, geriatrije in socialnega varstva, so izpostavili.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Mednarodni dan bele palice je leta 1970 razglasila Mednarodna zveza slepih. Bela palica je pripomoček, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe ali slabovidne osebe in je hkrati opozorilo drugim, da njen uporabnik ne vidi in ima zato posebne potrebe in pravice.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/642795133-939863842054118-758300649_1649999_20261015161313.jpg">
<media:title>Bela palica je simbol slepih in slabovidnih</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Ziza ostro proti vprašanju o narodni pripadnosti</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/ziza-ostro-proti-vprasanju-o-narodni-pripadnosti-FH2292373</link>
<guid isPermaLink="false">89f43078-494c-4cc5-9a98-bac254e35181</guid>
<pubDate>Thu, 15 Oct 2026 05:33:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="11142" vn="Author" vid="11120">Sandor Tence</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="359487" vn="Topic" vid="11150">Politika</category>
<description readingtime="33">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/ziza-14367753-1483139-2026032317332_1649687_20261014190136.webp"&gt;&lt;p&gt;»To bi bilo povsem nekoristno in tudi nedemokratično«. Tako poslanec italijanske narodnosti v slovenskem državnem zboru Felice Ziza ostro komentira predlog vodje poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS) Jelke Godec, da bi morali v Sloveniji v sklopu popisa prebivalstva spet uvesti vprašanji o narodnosti in veroizpovedi državljanov. Njen predlog je na družbenih omrežjih podprl tudi predsednik vlade Janez Janša.»Pristojni organi že na osnovi volilnih izidov poznajo številčnost italijanske in madžarske skupnosti, zato bi bil takšen popis zanju popolnoma nepotreben«, podčrtuje Ziza. Po njegovem so točno znani podatki tudi o številu pripadnikov drugih narodnosti, ki živijo v Sloveniji, predvsem tistih iz držav nekdanje Jugoslavije.»Spraševati po veroizpovedi in po narodni pripadnosti ter potem ugotavljati, vas je tisoč, njih deset tisoč, bi med ljudmi povzročilo veliko zadrego in težave,« dodaja poslanec, ki upa, da bo predlog SDS ostal mrtva črka na papirju. Zadnji podatki o narodni pripadnosti prebivalstva so bili v Sloveniji zbrani na podpisu prebivalstva leta 2002.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/ziza-14367753-1483139-2026032317332_1649687_20261014190136.webp">
<media:title>Felice Ziza</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Pričakujejo krepitev sredstev v okviru zakona 482</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/pricakujejo-krepitev-sredstev-v-okviru-zakona-482-NH2292249</link>
<guid isPermaLink="false">3b2214c8-509d-4ebf-8b8a-33f302650ae7</guid>
<pubDate>Thu, 15 Oct 2026 09:33:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21274" vn="Topic" vid="11150">Manjšine</category>
<category id="21646" vn="Author" vid="11120">Ivan Žerjal</category>
<category id="21858" vn="Location" vid="11176">Videm</category>
<description readingtime="69">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/87dbf2c591a9973e03acebdd1762041c_1649374_20261014182618.webp"&gt;&lt;p&gt;Potem ko je bilo zadevno besedilo osvojeno na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta, bo novo glasovalno pobudo s pozivom k zagotavljanju ustreznih in stalnih finančnih sredstev za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji na podlagi zakona št. 482 iz leta 1999 prihodnjega 19. oktobra obravnaval tudi občinski svet v Vidmu. Tako so včeraj sporočili iz Pakta za avtonomijo, politične stranke, kateri pripada tudi Eleonora Sartori, sicer občinska svetnica liste Noi Mi Noaltris Go v Gorici, ki je v goriškem občinskem svetu vložila osvojeno pobudo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Uspeh pobude v Gorici v Paktu za avtonomijo ocenjujejo kot enega prvih konkretnih rezultatov akcije, ki jo je stranka začela z vložitvijo glasovalne pobude tako v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine kot v furlanskih občinah. Od le-teh Pakt pričakuje, da obravnavajo in podprejo poziv vladi in parlamentu, naj poskrbijo za primerno, stabilno in redno financiranje v podporo zgodovinskih jezikovnih manjšin.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;To izhaja iz sporočila za javnost, v katerem tako Sartori kot vodja Pakta za avtonomijo, deželni svetnik Massimo Moretuzzo, opozarjata, da so se v zadnjih letih sredstva iz zakona št. 482⁄1999 stalno zmanjševala, kar je vedno bolj očitno vplivalo na zmožnost krajevnih uprav in ustanov, da zagotovijo kontinuiteto dejavnosti za zaščito in promocijo manjšinskih jezikov. S časom se je tudi državna finančna postavka, namenjena FJK, zmanjšala, kar je ošibilo osnovne instrumente in storitve za zaščito in promocijo jezikovnih skupnosti na deželnem ozemlju. Pri tem naj spomnimo, da je nedavna uredba predsednice vlade po poročanju portala zavoda Eurispes za projekte, namenjene zaščiti manjšin, za triletje 2026-2028 namenila 2.622.506 evrov, od tega 512.451,06 evra za FJK.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za Sartori in Moretuzza je pravo bogastvo FJK »v identitetah, zgodovinah in jezikih, ki jih je to ozemlje znalo ohraniti skozi čas. Ko se manjšinski jezik krepi, se krepi celoten kulturni ekosistem naše dežele. Pluralnost ni skupek rivalstev, ampak množitev priložnosti,« piše v sporočilu, kjer se tudi poudarja, da poznavanje več jezikov in kultur v globaliziranem svetu, ki teži k poenotenju, pomeni neprecenljivo dodano vrednost in miselno odprtost, ki se prelije tudi v družbeno in ekonomsko moč.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/87dbf2c591a9973e03acebdd1762041c_1649374_20261014182618.webp">
<media:title>Občinska stavba v Vidmu</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Nižje globe, a tudi strožje kazni</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/nizje-globe-a-tudi-strozje-kazni-IH2292093</link>
<guid isPermaLink="false">be540529-460f-48a5-bdfe-d9a15bd6bd00</guid>
<pubDate>Thu, 15 Oct 2026 04:44:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21418" vn="Topic" vid="11150">Promet</category>
<category id="21752" vn="Location" vid="11176">Italija</category>
<category id="16446096" vn="Author" vid="11120">Mitja Tretjak</category>
<description readingtime="65">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/opcine-promet-7300674_1649204_20261014190006.jpg"&gt;&lt;p&gt; Italijanska vlada je v torek potrdila zakonsko uredbo z 294 členi, ki temeljito spreminja cestnoprometni zakonik iz leta 1992. Besedilo bo moralo najprej skozi parlamentarni postopek, zato je uveljavitev predvidena 1. januarja 2028. Ena najbolj opaznih novosti za voznike je vsekakor prenova sistema glob. Sedanjih 82 tarifnih razredov naj bi nadomestilo 21 razredov, številne najnižje globe pa bodo še nekoliko nižje, saj jih bodo zaokroževali navzdol. Znesek 26 evrov naj bi se denimo znižali na 25, 42 na 40, 83 oziroma 87 evrov pa na 80 evrov. Ukinjeno naj bi bilo tudi avtomatično dvoletno usklajevanje glob z inflacijo. Po drugi strani pa bodo strožje kaznovana nevarnejša ravnanja, med drugim vožnja brez obveznega zavarovanja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zakonska uredba spreminja tudi sistem kaznovanja prehitre vožnje, saj naj bi bila višina kazni bolj neposredno vezana na dejansko prekoračitev hitrosti. Sedanji predlog predvideva približno deset evrov za vsak kilometer na uro prek omejitve, v območjih z nižjimi omejitvami, denimo 30 ali 50 km/h, pa približno pet evrov na kilometer. Na nekaterih avtocestnih odsekih z najmanj tremi voznimi pasovi in sistemi za nadzor povprečne hitrosti bi lahko upravljavci dovolili hitrost do 150 km/h.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za zmogljivejša električna kolesa bo predpisana čelada in registrska oznaka, za motorna kolesa pa tudi rokavice in ščitnik za hrbet. Občine bodo lahko za električne skiroje uredile parkirna mesta tudi na pločnikih, če bo zagotovljen varen prehod pešcev. Strožje bodo sankcionirane tudi predelave lahkih štirikolesnikov, ki jim omogočajo hitrosti nad dovoljeno mejo. Zgornja starostna meja za poklicne voznike avtobusov in tovornjakov naj bi se ob rednih zdravstvenih pregledih zvišala z 68 na 70 let.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sistem vozniškega dovoljenja s točkami ostaja. Pri nekaterih težjih kršitvah bo mogoče izgubiti deset točk naenkrat, pri več hkratnih prekrških pa bo skupni odvzem praviloma omejen na 15 točk, razen če zakon predvideva tudi prepoved vožnje. Stroge ostajajo kazni za vožnjo pod vplivom alkohola ali drog, beg pred policijo, nezakonite dirke in pobeg s kraja nesreče.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/opcine-promet-7300674_1649204_20261014190006.jpg">
<media:title>Vročanje kazni naj bi postalo prednostno digitalno</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Izpahnil si je ramo, ponj je prišel helikopter</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/izpahnil-si-je-ramo-ponj-je-prisel-helikopter-GI2291989</link>
<guid isPermaLink="false">59429889-4816-4457-bc38-c2282807916d</guid>
<pubDate>Wed, 14 Oct 2026 16:41:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22378" vn="Location" vid="11176">Forni di Sopra</category>
<category id="13799456" vn="Topic" vid="11150">Reševanje v gorah</category>
<description readingtime="29">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/34916-1_1649112_20261014160734.jpg"&gt;&lt;p&gt;Gorski reševalci do danes popoldne reševali slovenskega planinca. Moški, letnik 1971, je poklical številko 112, potem ko je grdo padel med sestopom z grebena Forcella Las Busas proti kraju Forni di Sopra. Do nesreče je prišlo, ko je skušal skrajšati pot po melišču. Pri padcu si je izpahnil ramo, zaradi česar ni mogel sam nadaljevati sestopa.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Deželna služba za nujno medicinsko pomoč Sores je aktivirala postajo gorske reševalne službe v Forni di Sopra, finančno stražo, reševalno vozilo in reševalni helikopter. Ta je dosegel planinca na nadmorski višini približno 1900 metrov, kjer je na melišču čakal na pomoč. Reševalca so z vitlom spustili 30 metrov do ponesrečenca, nato pa so ga uspešno dvignili v helikopter. Po zdravniškem pregledu na pristajalni ploščadi v Forni di Sopra je planinec povedal, da se želi sam odpraviti v bolnišnico v Sloveniji. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/34916-1_1649112_20261014160734.jpg">
<media:title>Helikoptersko reševanje slovenskega planinca</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Poudarila je pomen dvojezičnega šolstva v Avstriji</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/poudarila-je-pomen-dvojezicnega-solstva-v-avstriji-NI2291834</link>
<guid isPermaLink="false">163f42ba-6f86-42ce-ad74-3d671cbd94b7</guid>
<pubDate>Wed, 14 Oct 2026 15:40:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22298" vn="Location" vid="11176">Dunaj</category>
<category id="6032357" vn="Topic" vid="11150">Slovenci v Avstriji</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="34339740" vn="People" vid="11166">Suzana Lep Šimenko</category>
<description readingtime="57">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/845507182-1538171825001556-50063467_1648863_20261014115539.jpg"&gt;&lt;p&gt;Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je v torek na Dunaju v pogovoru z avstrijskim ministrom za izobraževanje Christophom Wiederkehrjem poudarila pomen ohranjanja in razvoja slovenskega ter dvojezičnega izobraževanja v Avstriji. Udeležila se je tudi slovesnosti ob 40-letnici Centra avstrijskih narodnih skupnosti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ministra Lep Šimenko in Wiederkehr sta po navedbah urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v pogovoru posebno pozornost namenila zagotavljanju ustreznih pogojev za učenje in uporabo slovenskega jezika ter ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Govorila sta tudi o uresničevanju 7. clena avstrijske državne pogodbe, ključnega za varstvo pravic slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Ministrica je ob tem izpostavila pomen zagotavljanja manjšinskih pravic, zlasti na področju izobraževanja in uporabe slovenskega jezika, ter nadaljnjega dialoga in sodelovanja med državama.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Glede Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru pri Šentjakobu v Rožu, ki ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih in ohranjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem, a je njen obstoj pod vprašajem, je avstrijski minister poudaril, da je ohranitev šole tudi v interesu Avstrije. Ob tem je izrazil pripravljenost za iskanje rešitev v okviru svojih pristojnosti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ministrica je poudarila, da sta odprt dialog in tesno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo ključna za dolgoročno ohranjanje in razvoj slovenske narodne skupnosti ter uresničevanje njenih pravic.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Lep Šimenko se je na Dunaju udeležila tudi slovesnosti ob 40-letnici delovanja Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN), ki spodbuja medsebojno sodelovanje, dialog in razumevanje med narodnimi skupnostmi v Avstriji ter krepi zavedanje o njihovem pomenu kot dragocenem delu družbe. Ministrica je v nagovoru poudarila pomen ohranjanja maternega jezika, kulture in narodne identitete ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki bogatita avstrijsko družbo in prispevata k njeni raznolikosti.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/845507182-1538171825001556-50063467_1648863_20261014115539.jpg">
<media:title>Ministrica Suzana Lep Šimenko in minister Christoph Wiederkehr</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Borut Klabjan med prejemniki Zoisovih nagrad</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/borut-klabjan-med-prejemniki-zoisovih-nagrad-KI2291783</link>
<guid isPermaLink="false">e33ffe95-5ee1-4227-a5cd-7ed575c4a5cc</guid>
<pubDate>Wed, 14 Oct 2026 08:55:20 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21372" vn="Topic" vid="11150">Nagrade</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="882867" vn="People" vid="11166">Borut Klabjan</category>
<description readingtime="74">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/ricmanje-spominski-t-8070618_1648834_20261014105521.jpg"&gt;&lt;p&gt;Danes so v Ljubljani razglasili prejemnike Zoisovih nagrad, najvišjih državnih priznanj Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Med prejemniki nagrade je tudi Borut Klabjan, tržaški zgodovinar, zaposlen na ZRS Koper. Nagrado je dobil za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot so pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino zapisali v utemeljitvi nagrade, prof. dr. Borut Klabjan raziskuje, kako meje, politične spremembe in spomini oblikujejo odnose med ljudmi in skupnostmi v Evropi. Njegovo delo je prineslo nova spoznanja o srednjeevropskem in severnojadranskem prostoru, s posebnim poudarkom na obmejnih območjih, kjer se prepletajo različne kulture in zgodovinske izkušnje. Odmevne so njegove raziskave severnega Jadrana, fašizma in antifašizma ter soavtorstvo monografije o Narodnem domu v Trstu, ki osvetljujejo kompleksno preteklost tega prostora. S povezovanjem politične, socialne in kulturne zgodovine je poglobil razumevanje, kako družbe ohranjajo, razlagajo in uporabljajo preteklost. Njegovo delo uspešno širi kompleksne znanstvene vsebine v javni prostor in spodbuja k razmisleku o skupni evropski preteklosti. Pomembno krepi mednarodno vlogo slovenskega zgodovinopisja in odpira nove možnosti za njegovo vključevanje v najpomembnejše sodobne znanstvene razprave.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina, so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zoisovo nagrado prejmejo še Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt; &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/ricmanje-spominski-t-8070618_1648834_20261014105521.jpg">
<media:title>Tržaški zgodovinar Borut Klabjan je zaposlen na ZRS Koper</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Po operaciji je preživel mirno noč</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/po-operaciji-je-prezivel-mirno-noc-CI2291765</link>
<guid isPermaLink="false">8097862e-2691-4a68-81b5-2f67b1de848c</guid>
<pubDate>Wed, 14 Oct 2026 11:11:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22268" vn="Location" vid="11176">Rim</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="47709254" vn="Topic" vid="11150">Papež</category>
<description readingtime="63">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/primorski-20261014110234745-edc7e5b_1648823_20261014110316.jpg"&gt;&lt;p&gt;Papež Leon XIV. je po torkovi uspešni operaciji, med katero so mu v rimski bolnišnici Gemelli iz desnega pljučnega krila odstranili rakavo tvorbo, preživel mirno noč, so danes sporočili iz vatikanskega tiskovnega urada. Dodali so, da bodo dodatne informacije sporočili tekom dneva. »Papež je noč preživel mirno. Dodatne informacije bodo znane pozneje danes,« so sporočili po tem, ko je 71-letni papež v torek prestal uspešno operacijo pljuč brez zapletov, poroča spletni portal Vatican News.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sprva so iz Vatikana sporočili, da mu bodo zdravniki odstranili pljučni nodul oziroma vozlič, ki so ga odkrili med rutinskim pregledom. Po operaciji pa so v torek zvečer sporočili, da so mu odstranili del desnega pljučnega krila, potem ko so na njem odkrili rakavo tvorbo. Dodali so, da je analiza tkiva med operacijo »potrdila diagnozo pljučnega adenokarcinoma, na katerega so posumili že na podlagi predoperativnih preiskav«.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sporočili so tudi, da se je papež po operaciji, ki je minila brez zapletov in je trajala okoli 90 minut, vrnil v svojo sobo. Zvečer je prosil za večerjo in večer preživel v družbi svojih tajnikov ter drugega vatikanskega osebja. Po navedbah Vatikana bo za okrevanje po operaciji predvidoma potreboval en teden, vse njegove obveznosti pa so odpovedali do prihodnjega torka.Papež je javnost o posegu obvestil v nedeljo po opoldanski molitvi Angelovega češčenja in dejal, da se je ob upoštevanju nasveta zdravnikov odločil za operacijo. To je njegova prva hospitalizacija, odkar je maja lani postal sveti oče.Žena papeževega starejšega brata Louisa Prevosta, ki živi na Floridi, je v torek za ameriško televizijo CBS povedala, da se tudi on zdravi zaradi raka. Po besedah Deborah Prevost se njen 74-letni soprog zdravi zaradi multiplega mieloma, redke oblike krvnega raka. Prvič so mu ga diagnosticirali leta 2017, po zdravljenju z matični celicami leta 2019 pa je bila bolezen dolgo pod nadzorom, je povedala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/primorski-20261014110234745-edc7e5b_1648823_20261014110316.jpg">
<media:title>Papež Leon XIV. je prestal operacijo pljuč</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zavodi omogočajo šolanje v mednarodnem okolju</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/zavodi-omogocajo-solanje-v-mednarodnem-okolju-II2291497</link>
<guid isPermaLink="false">1f3bf21c-8521-44fe-9453-5f81e72fd66d</guid>
<pubDate>Wed, 14 Oct 2026 06:33:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21958" vn="Location" vid="11176">Devin</category>
<category id="40760629" vn="Topic" vid="11150">Jadranski zavod združenega sveta</category>
<category id="84068549" vn="Author" vid="11120">Tadeja Gergolet</category>
<description readingtime="112">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/1554110-1554110_1648398_20261013183810.jpg"&gt;&lt;p&gt;Preživeti dve leti v šolskem okolju v stiku z mladimi z vsega sveta je lahko precej več kot le posebna izobraževalna izkušnja. Zlasti če gre zaključek srednješolske poti na enem od Zavodov združenega sveta oziromaUnited World Colleges (UWC), kjer je sožitje med narodi ena glavnih vrednot v in izven učilnic. Tudi letos sta dijakinjam in dijakom na voljo razpisa za vpis na eno od osemnajstih šol, ki se nahajajo po svetu, in sicer prek italijanskega in slovenskega nacionalnega odbora. Oba ponujata tudi štipendije. Gibanje UWC je nastalo leta 1962 z zamislijo, da lahko izobraževanje povezuje ljudi, narode in kulture ter prispeva k miru in trajnostni prihodnosti. Danes ga sestavlja 18 šol in zavodov na štirih celinah, kjer se izobražujejo mladi iz različnih družbenih, kulturnih in ekonomskih okolij. Med njimi je tudi Jadranski zavod združenega sveta, ki v Devinu deluje vse od leta 1982.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dijaki na šolah UWC praviloma zadnji dve leti srednješolskega izobraževanja druge stopnje opravijo v okviru programa mednarodne mature (International Baccalaureate Diploma Programme). Ob pouku so pomemben del izkušnje tudi prostovoljstvo, šport, ustvarjalne dejavnosti in projekti v korist skupnosti. Cilj ni le pridobivanje znanja, temveč tudi razvoj odgovornosti, samostojnosti in sposobnosti sodelovanja z ljudmi, ki imajo drugačne izkušnje in poglede na svet. Pri izboru kandidatov je šolski uspeh pomemben, vendar ni ključen. Komisije namreč ocenjujejo intelektualno radovednost, pripravljenost na šolske izzive, socialne kompetence, osebno odgovornost, vztrajnost in sposobnost udejanjanja lastnih vrednot. Pomembni so tudi izražen potencial, odprtost in pripravljenost prispevati k skupnosti. Finančne razmere niso ovira, saj več kot 80 odstotkov dijakov, ki jih izberejo nacionalni odbori UWC, prejme polno ali delno finančno pomoč v obliki štipendije.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Italijanski nacionalni odbor za UWC za naslednjo generacijo 2027–2029 ponuja 30 mest v 15 šolah. Ob tem je zagotovljenih že 18 polnih štipendij, od katerih jih je 15 vezanih na določena območja. Za kandidate iz Furlanije - Julijske krajine je namenjenih kar šest štipendij, ki jih ponujajo Dežela FJKin različne fundacije. V naslednjih mesecih se bo število štipendij še povečalo. Na razpis italijanskega odbora se lahko prijavijo mladi z italijanskim državljanstvom ali tisti, ki v Italiji prebivajo najmanj dve leti in so rojeni med 1. septembrom 2009 in 31. avgustom 2011. Prijavo je treba oddati do nedelje, 18. oktobra 2026, na spletni strani italijanskega državnega odbora (it.uwc.org). Ker so potrebna tudi dokazila in priporočilno pismo, naj kandidati ne čakajo do zadnjega trenutka.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Možnost za pridobitev štipendije ponuja tudi UWC Slovenija, ki razpisuje mesta na petih šolah, in sicer UWC Adriatic v Devinu, UWC Mostar v Bosni in Hercegovini, UWC East Africa v Tanzaniji, UWC USA v Združenih državah Amerike in UWC Mahindra v Indiji. Prijavijo se lahko dijaki, vpisani v drugi ali tretji letnik gimnazije oziroma srednje šole v Sloveniji ali ustreznega programa v tujini, ki izpolnjujejo tudi starostne, šolske in druge razpisne pogoje. Med njimi so slovensko državljanstvo, dovoljenje za prebivanje v Sloveniji ali status begunca v Sloveniji. Rok za oddajo prijave na spletni strani UWC Slovenija je 1. december 2026. Za dijakinje in dijake slovenske skupnosti v Italiji, ki imajo tudi slovensko državljanstvo, sta na voljo obe poti, pri čemer pa je mogoča zgolj prijava na enega od dveh razpisov. Kdor razmišlja o šolanju v mednarodnem okolju, naj zato pravočasno preveri možnosti in pogoje. To je začetek izkušnje, ki bo lahko zaznamovala ne zgolj posameznikovo izobraževanje, temveč tudi pogled na svet.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/1554110-1554110_1648398_20261013183810.jpg">
<media:title>Sedež Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>EU dobiva notranjo konkurenco</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/eu-dobiva-notranjo-konkurenco-DI2291454</link>
<guid isPermaLink="false">47670f4e-8f65-4a0e-a7a7-01699982c8ae</guid>
<pubDate>Wed, 14 Oct 2026 08:27:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21280" vn="Topic" vid="11150">Gospodarstvo</category>
<category id="22290" vn="Location" vid="11176">Bruselj</category>
<category id="16446096" vn="Author" vid="11120">Mitja Tretjak</category>
<category id="17946617" vn="Topic" vid="11150">Avtomobili</category>
<description readingtime="51">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/primorski-20261013184659531-e4afdc1_1648372_20261013184730.jpg"&gt;&lt;p&gt;Evropska avtomobilska industrija je vstopila v jesen z nenavadnim protislovjem. Prodaja avtomobilov raste, v EU je bilo do avgusta letos registriranih 5,3 odstotka več novih avtomobilov kot leto prej, pri čemer se je delež povsem električnih vozil povzpel s 15,8 na 21,7 odstotka. Toda proizvodnja se je v prvem polletju zmanjšala za 0,4 odstotka, delež avtomobilov, izdelanih v EU, v evropski prodaji pa je z lanskih 74 odstotkov padel na rekordno nizkih 68 odstotkov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Del razlike so namreč zapolnili avtomobili iz Kitajske, katerih vrednost uvoza se je v zadnjem letu povečala za 70,5 odstotka in znaša 10,5 milijarde evrov. Zato je dogovor, ki sta ga v ponedeljek podpisala Bruselj in Peking o omejitvi uvoza kitajskih hibridnih vozil na 350.000 letno, za EU pomemben trgovinski ukrep.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Doseg omenjene omejitve uvoza pa bo omejen, saj vozila kitajskih podjetij, izdelana v Evropi, ne sodijo v uvozno kvoto. Ponedeljkova napoved podjetja BYD, da bo po tovarni na Madžarskem odprlo še dve evropski proizvodni lokaciji, kaže, da se EU obeta konkurenca znotraj lastnih meja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V Italiji so se registracije novih vozil v prvih devetih mesecih povečale za 8,7 odstotka, toda po opozorilih italijanskega avtomobilskega združenja ANFIA je dodatna rast skoraj v celoti posledica prodaje vozil, izdelanih na Kitajskem. Ta so do septembra predstavljala že 15,1 odstotka celotne prodaje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Združenje kritizira evropsko politiko prehoda na električna vozila. Po navedbah njegovega predsednika Roberta Vavassorija je bilo v elektrifikacijo že vloženih več kot 250 milijard evrov, povpraševanje pa raste počasneje, kot je EU predvidevala pri določanju ciljev za zmanjševanje izpustov.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/primorski-20261013184659531-e4afdc1_1648372_20261013184730.jpg">
<media:title>Kitajski avtomobil</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Predsedniki držav o vlogi EU v času kriz</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/predsedniki-drzav-o-vlogi-eu-v-casu-kriz-BI2291254</link>
<guid isPermaLink="false">ace55390-0202-41e2-b8f5-85d28c5462ce</guid>
<pubDate>Wed, 14 Oct 2026 07:34:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21096" vn="People" vid="11166">Sergio Mattarella</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="2339673" vn="Topic" vid="11150">Obiski</category>
<category id="20975447" vn="Location" vid="11176">Brdo pri Kranju</category>
<category id="40386953" vn="People" vid="11166">Nataša Pirc Musar</category>
<description readingtime="58">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/698558478-1438339824987085-87405192_1648200_20261013163919.jpg"&gt;&lt;p&gt;Jutri (v četrtek) in v petek se bodo v Ljubljani in na Brdu pri Kranju sestali predsedniki evropskih držav skupine Arraiolos, ki se bodo posvetili prihodnosti Evropske unije, njeni varnosti in odpornosti ter vprašanju, kako lahko Evropa v vse bolj nepredvidljivem svetu ohrani svojo težo, enotnost in vpliv. Srečanje neformalne skupine, ki združuje evropske predsednike z neizvršnimi pooblastili, bo gostila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki se bo ob tej priložnosti na dvostranskih srečanjih sestala z nemškim predsednikom Frankom-Walterjem Steinmeierjem in irsko predsednico Catherine Connolly. Drugače so udeležbo na dvodnevnem srečanju na Brdu potrdili še predsedniki Avstrije, Estonije, Grčije, Italije, Latvije, Madžarske, Malte, Poljske, Portugalske in Slovaške.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot so sporočili iz urada slovenske predsednice, bo razprava na srečanju, katerega tema bo »Evropska unija v času številnih kriz: med umikom in vztrajnostjo«, usmerjena v vprašanje, kako se lahko EU prilagodi novim razmeram, ne da bi pri tem izgubila vrednote in načela, na katerih je bila zgrajena: demokracijo, človekove pravice, vladavino prava, solidarnost, sodelovanje in mirno reševanje sporov. Predsedniki bodo iskali odgovore na vprašanja, kot so: kaj Evropo danes povezuje, kako okrepiti njeno odpornost in varnost ter kako zagotoviti, da bo EU tudi v prihodnje samozavesten in dejaven akter v mednarodni politiki. Posebna pozornost bo namenjena prihodnosti evropskega povezovanja in sposobnosti Evrope, da v spreminjajočem se svetu ohrani prostor za mir, napredek, demokracijo in dostojanstvo posameznika. Pomemben del srečanja bo namenjen tudi multilateralizmu in prihodnosti mednarodnih institucij, odpirala pa se bodo tudi redkeje obravnavana vprašanja človekove varnosti.Srečanje skupine Arraiolos bo v Sloveniji potekalo prvič od njene ustanovitve leta 2003. Takrat je na pobudo takratnega portugalskega predsednika Jorgeja Sampaia prvič potekalo v portugalskem mestu Arraiolos, odslej pa se predsedniki srečujejo v različnih evropskih državah.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/698558478-1438339824987085-87405192_1648200_20261013163919.jpg">
<media:title>Srečanja bodo gostili tudi v protokolarnem objektu na Brdu pri Kranju</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Poškodovali spomenik NOB v Kozini</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/poskodovali-spomenik-nob-v-kozini-MI2291169</link>
<guid isPermaLink="false">f843de73-3819-46e3-a442-aa3dbefcd8d6</guid>
<pubDate>Tue, 13 Oct 2026 13:40:38 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="359352" vn="Topic" vid="11150">NOB</category>
<category id="1537911" vn="Location" vid="11176">Kozina</category>
<category id="12185961" vn="Topic" vid="11150">Vandalizem</category>
<description readingtime="14">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/2284593-2284593-1633790-20260925163_1648088_20261013154040.webp"&gt;&lt;p&gt;Na območju Kozine je neznani storilec z rumeno barvo poškodoval spomenik, posvečen padlim v NOB in žrtvam fašističnega terorja. Prav tako je storilec popršil barvo tudi po fasadi bližnje stavbe. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja  in zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena. O vseh ugotovitvah bodo policisti obvestili pristojno državno tožilstvo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/2284593-2284593-1633790-20260925163_1648088_20261013154040.webp">
<media:title>Policisti zbiraj obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja objekta kulturnega pomena</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Referendumi: glasovnice po pošti niso spremenile izida</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/referendumi-glasovnice-po-posti-niso-spremenile-izida-XJ2290880</link>
<guid isPermaLink="false">14a60479-bd24-45e0-82cf-d6f023b5f318</guid>
<pubDate>Tue, 13 Oct 2026 18:09:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21754" vn="Location" vid="11176">Slovenija</category>
<category id="5097928" vn="Topic" vid="11150">Referendum</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="23">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/generalni-konzulat-rs-8074257_1647544_20261012193709.jpg"&gt;&lt;p&gt;Glasovnice po pošti iz Slovenije niso spremenile referendumskih izidov. Najtesnejši izid ostaja pri referendumu o ukinitvi RTV prispevka, kjer je proti glasovalo 50,03 odstotka volivcev. Proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi pa je po zadnjih rezultatih Državne volilne komisije glasovalo 51,26 odstotka volivcev. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po preštetih 99,98 odstotka glasovnic je za ukinitev RTV-prispevka glasovalo 461.753 volilnih upravičencev, proti pa 462.299. Razlika je torej le 546 glasov. Za uveljavitev novele zakona o parlamentarni preiskavi je glasovalo 48,74 odstotka, proti pa 51,26 odstotka volilnih upravičencev. Volilne komisije so popoldan preštele glasovnice, ki so prišle po pošti iz Slovenije, 19. oktobra pa bodo ugotavljali še rezultate prispelih glasov iz tujine.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/generalni-konzulat-rs-8074257_1647544_20261012193709.jpg">
<media:title>Glasovanje na referendumih na konzulatu v Trstu (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Papeža bodo danes sprejeli v bolnišnico</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/papeza-bodo-danes-sprejeli-v-bolnisnico-AJ2290626</link>
<guid isPermaLink="false">6deb38ec-dce7-4e9f-81c5-9a11719f1dda</guid>
<pubDate>Tue, 13 Oct 2026 06:58:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21328" vn="Topic" vid="11150">Zdravje</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22362" vn="Location" vid="11176">Vatikan</category>
<category id="47709254" vn="Topic" vid="11150">Papež</category>
<category id="68601655" vn="People" vid="11166">Papež Leon XIV.</category>
<description readingtime="22">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/pope-leo-xiv-leads-ang-8073185_1647339_20261012175452.jpg"&gt;&lt;p&gt;Papeža Leona XIV. bodo danes dopoldne sprejeli v rimsko bolnišnico Gemelli, kjer bo prestal operacijo, so včeraj sporočili iz Vatikana. Odstraniti mu morajo pljučni nodul, po posegu naj bi okreval približno en teden. 71-letni Leon XIV. je v nedeljo po opoldanski molitvi Angelovega češčenja sporočil, da so mu na pljučih odkrili nodul. »Zdravniki menijo, da je primerno posredovati, zato sem se na njihov nasvet odločil za operacijo, da ga odstranijo,« je dejal. Kljub temu je potrdil, da bo obiskal Peru, državo, kjer je dalj časa živel in delal. Obisk te južnoameriške države je trenutno predviden v obdobju od 6. do 17. novembra.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/pope-leo-xiv-leads-ang-8073185_1647339_20261012175452.jpg">
<media:title>Papež med nedeljsko molitvijo Angelovega češčenja (ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Fedriga: Za občinske volitve v Trstu sem na razpolago</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/fedriga-za-obcinske-volitve-v-trstu-sem-na-razpolago-CJ2290501</link>
<guid isPermaLink="false">9480c5e7-bfdd-4529-a630-dd86b5dfb1f7</guid>
<pubDate>Mon, 12 Oct 2026 18:07:25 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21158" vn="People" vid="11166">Massimiliano Fedriga</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="1592650" vn="Topic" vid="11150">Lokalne volitve</category>
<description readingtime="24">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-8078169-8078169_1647269_20261012171157.jpg"&gt;&lt;p&gt;Predsednik deželne vlade FJK Massimiliano Fedriga je danes ob robu novinarske konference ponovil stališče, ki ga je izrazil že &lt;a rel="noopener noreferrer" href="https://www.primorski.eu/trzaska/fedriga-prvic-omenil-moznost-kandidature-za-zupana-trsta-NY2221609" target="_blank"&gt;julija, ko je prvič omenil možnost kandidature na občinskih volitvah v Trstu, ki bodo leta 2027&lt;/a&gt;. »Hvaležen sem vsem, ki me nagovarjajo, naj kandidiram za župana Trsta. Ampak take odločitve je treba sprejemati v skupnem interesu, ne pa na podlagi ambicij te ali one stranke. Zato sem glede tega vprašanja na razpolago koaliciji, svoji skupnosti. Nisem pa edini: veliko je sposobnih ljudi, ki bi se lahko preizkusili v tej nalogi. Če bo treba zavihati rokave, bom dal vse od sebe,« je dejal Fedriga.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-8078169-8078169_1647269_20261012171157.jpg">
<media:title>Predsednik Dežele FJK Massimiliano Fedriga (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Ob začetku cepljenja proti sezonski gripi Fedriga nastavil ramo</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/ob-zacetku-cepljenja-proti-sezonski-gripi-fedriga-nastavil-ramo-DJ2290476</link>
<guid isPermaLink="false">acf0e67e-f53d-4456-913c-6de3fde684a8</guid>
<pubDate>Mon, 12 Oct 2026 17:38:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21158" vn="People" vid="11166">Massimiliano Fedriga</category>
<category id="21828" vn="Location" vid="11176">FJK</category>
<category id="1086590" vn="People" vid="11166">Riccardo Riccardi</category>
<category id="1547580" vn="Topic" vid="11150">Cepljenje</category>
<category id="3901757" vn="Topic" vid="11150">Gripa</category>
<category id="22790087" vn="Author" vid="11120">Eva Skabar</category>
<description readingtime="64">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/mail17tx001203_1647255_20261012164217.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Zaščitite sebe. Zaščitite tiste, ki so vam blizu.« S tem geslom bo potekala deželna cepilna kampanja proti sezonski gripi 2026/2027, ki se začenja v sredo. Z začetkom hladnejših jesenskih dni je čas za cepljenje, saj je preventiva najboljše orožje proti akutnim okužbam dihal. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Hospitalizacija okuženih še dodatno bremeni zdravstveni sistem, zaradi širjenja okužb z gripo se poveča število odstotnih v službi in v šoli, za starejšo in ranljivejšo populacijo pa so lahko epidemije celo smrtno nevarne, je poudarila Cristina Zappetti, referentka za nalezljive bolezni v Centralni direkciji za zdravje, socialne zadeve in invalidnost, ki je predstavila tudi nekatere podatke. Lanska sezona gripe je dosegla vrhunec med 11. in 12. tednom leta 2026. Vsako epidemijo virusov, ki povzročajo okužbo dihal, spremlja povečanje umrljivosti, je poudarila Zappetti. Kar se tiče števila cepljenih med starejšimi od 65 let, je izpostavila, je to v Deželi FJK nekoliko višje od državnega povprečja. Število cepljenih se je v zadnjih letih postopoma večalo in doseglo vrhunec med pandemijo covida-19. Po covidu se je trend spremenil, je še povedala.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za nekatere skupine je cepljenje proti gripi posebej priporočeno in brezplačno. Mednje sodijo osebe, starejše od 60 let, otroci od 6. meseca do 6. leta starosti, nosečnice, matere v dobi dojenja in osebe vseh starosti z boleznimi, ki povečujejo tveganje za zaplete zaradi gripe. Prav tako se bodo lahko zastonj cepili zdravniki, zaposleni v ustanovah za dolgotrajno oskrbo, policisti, gasilci, živinorejci, veterinarji in krvodajalci. Starejšim in ranljivejšim še vedno priporočajo tudi cepljenje proti covidu -19. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predstavitve sta se udeležila predsednik Dežele FJK Massimiliano Fedriga, ki se je na kraju tudi sam cepil, in deželni odbornik za zdravstvo Riccardo Riccardi. Odbornik za zdravstvo Riccardi je dejal, da z odmerkom cepiva ne zaščitimo le sebe, temveč tudi druge.»Cepljenje je osebna izbira, ki pa vpliva na skupnost. Preobremenjen zdravstveni sistem zaradi okužb z gripo je namreč manj učinkovit,« je nadaljeval prevzel Fedriga. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mail17tx001203_1647255_20261012164217.jpg">
<media:title>Predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga se je cepil ob predstavitvi začetka cepilne kampanje proti sezonski gripi (DEŽELA FJK)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Za večje količine hrane, alkohola in kozmetike nista znala pojasniti izvora</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/za-vecje-kolicine-hrane-alkohola-in-kozmetike-nista-znala-pojasniti-izvora-CJ2290370</link>
<guid isPermaLink="false">30525f2f-18cd-42f0-926a-e4e2fa3350b8</guid>
<pubDate>Mon, 12 Oct 2026 13:42:01 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="650654" vn="Location" vid="11176">Palmanova</category>
<category id="5590985" vn="Topic" vid="11150">Karabinjerji</category>
<category id="12343212" vn="Topic" vid="11150">Kraja</category>
<description readingtime="31">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/foto-1_1647145_20261012154308.jpg"&gt;&lt;p&gt;Karabinjerji iz Palmanove so zaradi prikrivanja ukradenega blaga in nezakonitega posedovanja orožja ovadili dva tuja državljana, stara 42 in 34 let, stanujoča v tujini. Minuli petek so v bližini Červinjanja ustavili avtomobil s francoskimi registrskimi oznakami, v katerem sta bila ovadeni osebi. Pri pregledu vozila so karabinjerji odkrili devet torb, v katerih so naleteli na večjo količino hrane – sladkarij, sira in tunine –, alkoholnih pijač in kozmetičnih izdelkov, za katerih 42-letnik in 34-letnik nista znala pojasniti izvora. Pri nadaljnjem pregledu vozila so karabinjerji na sopotnikovi strani odkrili preklopni nož. Zasegli so tako nož kot sumljivo blago in moška ovadili tožilstvu. Karabinjerji iz Palmanove nadaljujejo z zbiranjem informacij, da bi prišli do izvora zaseženih artiklov, skupna vrednost katerih znaša več kot 2000 evrov. Lokalna podjetja ali trgovine, ki so bila nedavno žrtev tatvin, naj pokličejo na 0432 835 100.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/foto-1_1647145_20261012154308.jpg">
<media:title>Karabinjerja z zaseženim blagom (KARABINJERJI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Boris Mijič (Resnica) odstopil, Tea Košir zapustila Demokrate</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/boris-mijic-resnica-odstopil-tea-kosir-zapustila-demokrate-EJ2290341</link>
<guid isPermaLink="false">1a3852bd-4c58-437e-ae11-64674045bbb0</guid>
<pubDate>Mon, 12 Oct 2026 13:30:46 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21660" vn="Author" vid="11120">Jaruška Majovski</category>
<category id="21754" vn="Location" vid="11176">Slovenija</category>
<category id="50288704" vn="Topic" vid="11150">Državni zbor</category>
<category id="81113004" vn="Topic" vid="11150">Odstop</category>
<description readingtime="60">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/mijic-kosir_1647070_20261012152311.jpg"&gt;&lt;p&gt;V slovenskem državnem zboru prihaja do premikov, ki pa naj ne bi spremenili razmerij med opozicijo in večino v parlamentu. Po večmesečnih aferah, ki so prišle na dan okrog poslanca stranke Resnica Borisa Mijiča, se je danes ta odločil za umik, potem ko ga je izvršilni odbor stranke, na listi katere je bil izvoljen, izključil iz svojih vrst in pozval k odstopu. S tem Mijič tudi ne bo imenovan v delegacijo DZ v Svetu Evrope, je sporočil Zoran Stevanović, predsednik stranke Resnica, ki se predstavlja kot ne desna ne leva, a se je pred nekaj dnevi včlanila v skrajno desno stranko Evropa suverenih narodov (ESN), med ustanovitelji katere je nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Mijič, ki ga bremenijo dolžniške afere (več tisoč evrov je dolžan delavcem podjetja Progros, pa tudi državi) ter zavajanje o doseženi izobrazbi, je že podal odstopno izjavo s funkcije poslanca. Ker je odstopil po 10. oktobru, ki je zaznamoval šest mesecev od začetka mandata, ga bo v DZ zamenjal prvi neizvoljeni na listi stranke Resnica, predvidoma bo to Slavko Mohorič. Če bi Mijić odstopil pred tem datumom, bi za nadomestitev njegovega mandata bile potrebne nadomestne volitve.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Stevanović je danes priznal, da Mijiča niso pozvali k odstopu pred 10. oktobrom, ker je Resnica zaradi svojega programa dobila pet mest v državnem zboru. »Svoj program pa lahko uresničimo samo s petimi mandati,« je dejal Stevanović, ki je tudi predsednik DZ.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Nadaljevala bo kot nepovezana poslanka&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tea Košir, ki je pred dvema tednoma podala svoj odstop, a je vlada še ni razrešila, zapušča Demokrate Anžeta Logarja, je poročala STA. Kot je sporočila na družbenem omrežju Facebook, namerava politično pot nadaljevati kot nepovezana poslanka. Napoveduje, da bo spoštovala koalicijska zaveze in podpirala dobre predloge.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mijic-kosir_1647070_20261012152311.jpg">
<media:title>Boris Mijić in Tea Košir (DRŽAVNI ZBOR)</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>