<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/se</link>
<title>Še</title>
<description>Novice, rubrike in zanimivosti z najrazličnejših področij. Gospodarstvo, okolje, dogodki, prosti čas, kulinarika, manjšine, vreme, tehnologija, znanost</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/se"/>
<item>
<title>»Če začneš razmišljati o tem, kaj se je zgodilo, te lahko zgrabijo čustva«</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/ce-zacnes-razmisljati-o-tem-kaj-se-je-zgodilo-te-lahko-zgrabijo-custva-EF2241152</link>
<guid isPermaLink="false">1c5e484b-54b8-4fee-9fea-7c582a8b44af</guid>
<pubDate>Sun, 02 Aug 2026 05:46:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21310" vn="Topic" vid="11150">Intervju</category>
<category id="21650" vn="Author" vid="11120">Peter Verč</category>
<category id="21896" vn="Location" vid="11176">Gropada</category>
<description readingtime="157">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/klapa-skala-egon-gor-7767883_1592695_20260801193709.jpg"&gt;&lt;p&gt;Zaklad zanimivih zgodb Egon Gornik je bil do novembra lanskega leta gasilec na Opčinah. Fraza »nimam časa, sem v penziji,« je v njegovem primeru dejstvo. V domači Gropadi predseduje Slovenskemu kulturnemu društvu Skala, prireja koncerte, njegov bariton odmeva v Klapi Skala Gropada, bil je tudi pobudnik za nastanek mladinske vokalne skupine Anakrousis.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Koliko let ste bili gasilec?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Osemindvajset let. Začel sem 7. julija 1997. Zgodilo se je brez posebne želje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Po naključju?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zelo naključno. Obiskoval sem elektronsko smer »strokovne«, ki pa je nisem končal. Mladinska leta so me zavedla v slabe vode. Nato sem se vpisal na poklicno šolo za električarje IRFOP in dva dni po zaključku šole sem bil že zaposlen pri Mariu Sinibaldiju, kjer sem pred tem že opravljal prakso. Nato sem nekajkrat zamenjal delodajalca in, zmeraj kot električar, končal v škedenjski železarni. Tam je bilo grdo, umazano, ampak »klapa« je bila fantastična.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;So takšno kolegialnost ustvarili težki delovni pogoji?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Bilo je posebno vzdušje zaradi postavljanja nove livarne. Razmeščali smo in razdirali stare kose železarne, vsi smo delali v isti delavnici, bili smo zmeraj skupaj, ker ni bilo še izmen. Ko se je začelo obratovanje, je bilo že drugače. Sestra mi je takrat prinesla obvestilo o natečaju za gasilce. Sploh nisem vedel, kakšen je gasilski svet, so me pa navijali, naj oddam prošnjo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Kdo vas je »navijal«?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predvsem sestra in njen mož, ki je bil gasilec. Po dveh letih, ko sem že pozabil, da sem oddal prošnjo, sem dobil poziv, naj se predstavim v Rimu. Imeli smo tri testiranja. Moral bi se učiti, a po desetih letih mi je bilo pretežko se vrniti na knjige. Pri prvem testu, kjer so preverjali splošno znanje, sem očitno z veliko srečo označeval pravilne odgovore.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Vam je bilo žal, ko ste odšli iz železarne?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Niti ne, ker so se nekajkrat že zamenjali lastniki, bilo je čutiti, da ne bo dolgo trajalo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Kje ste nastopili službo gasilca?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Začetni šestmesečni tečaj sem v Rimu. Tam sem bil dva meseca, nato dva meseca v Vidmu in dva v Trstu. Kmalu po opravljenem tečaju se mi je rodila hčerka, kar mi je prineslo nekaj novih točk na prednostnem seznamu. Ravno prav.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Kaj bi se zgodilo sicer?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dali bi me nekam daleč. Tako pa sem končal v Benetkah. Štiri mesece sem delal na letališču in štiri mesece v mestu, kjer je bilo zelo zanimivo. Če v Benetke greš kot turist, ne vidiš, kako se tam živi. Gasilci pa odkrijejo zelo zanimive stvari in, kot nikjer drugje na svetu, delajo izključno na ladjah.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Katere so najpogostejše gasilske intervencije v Benetkah?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tako kot se tu ukvarjamo z mačkami, se tam z »bricolami«. To so leseni stebri v vodi, ki se včasih zlomijo in postanejo nevarni za barke. Drugače smo se pogosto ukvarjali z odpiranjem vrat in s požari v stanovanjih. Posebej se spominjam, kako je gorelo v domu za starejše. Umrli so štirje ljudje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Ste se gasilski karieri pogosto soočili s smrtjo?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Še kar, še kar.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Se na smrt privadiš?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Se. Moraš se privaditi. Še preden bi postal gasilec, sem slučajno videl nekaj primerov nesreč. Močno me je prizadelo, da se reševalci, policisti in zdravstveno osebje na kraju nesreče v bistvu zafrkavajo. Zdelo se mi je, da je tako obnašanje nespoštljivo do ponesrečenca in sorodnikov. Ko pa sem prišel med gasilce, sem ugotovil, da se to dela z namenom.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Če si nespoštljiv do nesreče in smrti, si bolj priseben?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ja. Če začneš razmišljati o tem, kaj se je zgodilo, te lahko zgrabijo čustva. Ti pa jih moraš izklopiti. Ko sem začel delati v Trstu, se spominjam hudega čelnega trčenja pri Valmauri. Voznica je v napačni smeri zavila na hitro cesto. Ko smo prišli tja, so pri njej že bili reševalci, mi smo stopili k temu drugemu, ki je bil vpleten v nesreči. Bil je še živ. Imel je desno nogo podolgovato prerezano na pol, od boka do prstov, da se mu je videlo vse kosti, od kolka do stopala. Zelo čudno se mi je zdelo, da ni niti kaplje krvi. Leva noga pa mu je zlezla pod stol in stopalo je štrlelo na drugi strani. Ko sem to videl, sem rekel vodji, da grem prižgat rezilno napravo ... Spominjam se samo še tega, da so me zbudili in mi rekli, da gremo domov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Padli ste v nezavest?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ja. Takrat se me je zelo prijelo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Se je še kdaj ponovilo?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ne. Razložili so mi, kako je z »zafrkavanjem« na kraju nesreče. Tistemu, ki to opazuje od zunaj, se zdi grdo, žaljivo. Tega se dobro zavedamo. A je edini način, da lahko učinkovito pomagaš.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Ste v Trst prišli takoj po Benetkah ali ste vmes delali še kje?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prišel sem takoj v Trst, ker se mi je rodil sin. S tem sem dobil še dve točki in tako sem lahko prišel v Trst (se zasmeje).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/klapa-skala-egon-gor-7767883_1592695_20260801193709.jpg">
<media:title>Egon Gornik (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zgorel avtomobil, požar se je razširil na bližnje grmičevje</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/zgorel-avtomobil-pozar-se-je-razsiril-na-bliznje-grmicevje-XE2240918</link>
<guid isPermaLink="false">8f60eedb-805a-44ce-8392-01ed635f419a</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 14:59:22 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="5964694" vn="Location" vid="11176">Socerb</category>
<description readingtime="28">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/pgd-materija_1592399_20260801165954.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na regionalni cesti med Petrinjami in odcepom za Socerb je včeraj okoli 18. ure zagorel osebni avtomobil, požar pa se je nato razširil tudi v naravo, poročajo Primorske novice.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Intervenirali so gasilci iz PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so zavarovali kraj, požar pogasili, vozilo pregledali s termovizijsko kamero ter požarišče obilno zalili z vodo. Vozilo je zgorelo v celoti, požar v naravi pa je zajel približno 900 kvadratnih metrov podrasti in grmičevja, poročajo gasilci iz PGD Materija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zaradi intervencije je bila regionalna cesta približno eno uro zaprta za promet. Intervencijo so gasilci zaključili ob 20. uri.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sodelovalo je deset gasilcev iz PGD Materija z dvema voziloma (še pet gasilcev je bilo v pripravljenosti v gasilskem domu), tri iz ZGRS Sežana z enim vozilom in policisti iz koprske policijske uprave. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/pgd-materija_1592399_20260801165954.jpg">
<media:title>Prizorišče požara (PGD MATERIJA/FACEBOOK)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Pri Možacu do smrti povozili voznika</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/pri-mozacu-do-smrti-povozili-voznika-JE2240856</link>
<guid isPermaLink="false">9700ac6e-ed80-431b-be12-818038ca926f</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 14:28:23 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="19327839" vn="Location" vid="11176">Možac</category>
<description readingtime="21">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/sores-7_1592359_20260801163110.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na državni cesti št. 13, t.i. Pontebbana, se je danes dopoldne pri Možacu pripetila smrtna nesreča. Voznik avtomobila, 41-letni Cristian Pascoletti iz Bordana, je zaradi okvare izstopil iz vozila, pri čemer ga je podrl drug prihajajoči avtomobil. Trčenje je bilo silovito. Odbilo ga je več metrov stran in je obležal na tleh. Poškodbe so bile prehude in zanj žal ni bilo več pomoči. Prijatelj, ki se je vozil z njim, je bil v šoku.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na kraju so bili reševalci za nujno medicinsko pomoč 118, organi pregona in gasilci, ki so zavarovali območje in odpravili posledice nesreče. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/sores-7_1592359_20260801163110.jpg">
<media:title>Reševalci moškemu žal niso mogli več pomagati (SORES)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Kopru koncentracije ozona presegle opozorilno vrednost</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/v-kopru-koncentracije-ozona-presegle-opozorilno-vrednost-JE2240748</link>
<guid isPermaLink="false">bb9276a4-4f83-4d86-9916-172078cadc4b</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 13:19:50 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22248" vn="Location" vid="11176">Koper</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="26883335" vn="Topic" vid="11150">Zrak</category>
<description readingtime="38">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/koper-vro-ina-zdravko-primo-i-fpa_1592277_20260801152652.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na merilnem mestu Koper je urna vrednost ozona danes ob 13. uri presegla opozorilno vrednost, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso) in dodali, da podatki veljajo za širšo okolico. Ljudem s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka svetujejo, da ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je raven ozona nižja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Opozorilna urna vrednost ozona znaša 180 mikrogramov na kubični meter. V Kopru je bila danes ob 13. uri pri 185 mikrogramov na kubični meter, povprečna osemurna pa pri 110 mikrogramov na kubični meter, so navedli na Arsu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Merilno mesto je glede meritev ozona locirano tako, da podatki veljajo za širšo okolico,« so pojasnili. Glede na vremensko napoved je po njihovih besedah preseženo opozorilno vrednost pričakovati še celo popoldne. Zvečer se bodo ravni znižale, v nedeljo pa ne pričakujejo tako visokih koncentracij.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Vrednosti ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala, so zapisali v nadaljevanju. »Priporočamo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je raven ozona nižja. Tudi zdravim ljudem priporočamo, da se izogibajo naporov v času trajanja visokih vrednosti ozona,« so sklenili.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/koper-vro-ina-zdravko-primo-i-fpa_1592277_20260801152652.jpg">
<media:title>Na merilnem mestu Koper je urna vrednost ozona danes ob 13. uri presegla opozorilno vrednost (PRIMORSKE NOVICE/ZDRAVKO PRIMOŽIČ/FPA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V prometni nesreči v predoru Kastelec lažje poškodovana predsednica Pirc Musar</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/v-prometni-nesreci-v-predoru-kastelec-lazje-poskodovana-predsednica-pirc-musar-FE2240689</link>
<guid isPermaLink="false">9c0e4468-9158-4d56-8843-a252e8af0b30</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 10:37:47 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="22248" vn="Location" vid="11176">Koper</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="40386953" vn="People" vid="11166">Nataša Pirc Musar</category>
<description readingtime="49">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/kastelec-radio-koper_1592221_20260801124422.jpg"&gt;&lt;p&gt;Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila v petek udeležena v prometni nesreči v predoru Kastelec na primorski avtocesti, v kateri je utrpela lažje telesne poškodbe, so sporočili iz njenega urada. Po nesreči so jo prepeljali v Splošno bolnišnico Izola, kjer je ostala na opazovanju, danes pa bo odpuščena v domačo oskrbo, so pojasnili.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po navedbah predsedničinega urada se je nesreča zgodila na poti s Hrvaške, kjer je Pirc Musar preživljala dopust, na uradni dogodek v Komendi, katerega pokroviteljica je. Tam namreč ta konec tedna poteka dobrodelna prireditev najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja Pogi Challenge.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predsednica se je ob tem zahvalila vsem intervencijskim službam, ki so požrtvovalno pomagale, še posebej pa strokovnemu in prijaznemu osebju izolske bolnišnice.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po podatkih Policijske uprave Koper sta bili v petkovi prometni nesreči na primorski avtocesti, ki se je zgodila okoli pete ure popoldne, udeleženi službeni vozili policije, ki sta vozili v koloni spremstva varovane osebe. Po do sedaj zbranih podatkih sta bili v dogodku poškodovani dve osebi, pri čemer je ena od njiju dobila lažje, druga pa hude telesne poškodbe. Obe sta bili z reševalnim vozilom odpeljani v izolsko splošno bolnišnico.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zaradi izvajanja nujnih interventnih aktivnosti in ogleda kraja prometne nesreče je bil predor Kastelec začasno zaprt za ves promet, ponovno pa so ga odprli nekaj čez osmo uro zvečer.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Preiskava nesreče medtem še poteka, so pojasnili koprski policisti. O nesreči so obvestili tudi pristojni oddelek specializiranega državnega tožilstva.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/kastelec-radio-koper_1592221_20260801124422.jpg">
<media:title>Predor Kastelec je bil več kot tri ure zaprt  za ves promet (RADIO KOPER/FACEBOOK)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Včeraj so po Sloveniji padali temperaturni rekordi</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/vceraj-so-po-sloveniji-padali-temperaturni-rekordi-AE2240662</link>
<guid isPermaLink="false">9491302e-ef02-40bd-8c84-fcca600ed42c</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 12:52:31 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<description readingtime="67">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/podnanos_1592197_20260801122524.png"&gt;&lt;p&gt;Med tretjim vročinskim valom, ki ne popušča, je Agencija RS za okolje (Arso) v petek na 28 postajah po državi izmerila julijske temperaturne rekorde. Na 15 od teh postaj so padli tudi absolutni temperaturni rekordi. V petek je bilo sicer najtopleje v Dolenjah pri Ajdovščini, kjer se je živo srebro povzpelo na 40 stopinj Celzija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po podatkih, ki jih je Arso objavil na družbenih omrežjih, je bila tako najvišja julijska rekordna temperatura izmerjena v Dolenjah, sledili so Podnanos (39,6 stopinj Celzija), Škocjan (38,9 stopinje Celzija), Bilje (38,7 stopinje Celzija) in Idrija (38,4 stopinje Celzija).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Julijski temperaturni rekord so izmerili tudi v Ljubljani, kjer se je živo srebro povzpelo na 38,1 stopinje Celzija. Nova julijska rekordna temperatura je bila med drugim zaznana še na Cerkniškem jezeru (36,8 stopinje Celzija).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na 15 od skupno 28 postaj so vremenoslovci izmerili tudi absolutne temperaturne rekorde. Med temi je že omenjen temperaturni rekord v Dolenjah pri Ajdovščini. Sledijo Škocjan - Divača (38,9 stopinje Celzija), Idrija (38,4 stopinje Celzija), Vedrijan (38,4 stopinje Celzija), Ilirska Bistrica - Koseze (37,7 stopinje Celzija), Cerkniško jezero, Postojna (36,7 stopinje Celzija), Zadlog (35,1 stopinje Celzija) in Bukovski Vrh (33,5 stopinje Celzija).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na seznam postaj z absolutnimi temperaturnimi rekordi so se uvrstili tudi Slavnik (33 stopinj Celzija), Zgornja Sorica (32,7 stopinje Celzija), Otlica (32,6 stopinje Celzija), Sviščaki (32 stopinj Celzija), Predel (29,7 stopinje Celzija) in Blegoš (29,1 stopinje Celzija).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Trenutni tretji vročinski val bo brez bistvenega popuščanja trajal še večji del prihodnjega tedna, obdobje s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo, so v petek napovedali na Arsu. Izdali so tudi rdeče vremensko opozorilo pred visokimi temperaturami in veliko toplotno obremenitvijo, in sicer predvsem za jugozahod in osrednjo Slovenijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po podatkih portala Neurje.si obstaja realna možnost, da bo v torek ali sredo padel nov absolutni temperaturni rekord na ravni države oziroma mu bomo po trenutnih izračunih zelo blizu. Trenutni slovenski rekord sicer znaša 40,8 stopinje Celzija, izmerjen pa je bil 8. avgusta 2013 na meteorološki postaji Cerklje ob Krki.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/podnanos_1592197_20260801122524.png">
<media:title>V Podnanosu je Arso včeraj izmeril 39,6 stopinje Celzija (ALENKA TRATNIK/PRIMORSKE NOVICE)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Obdobje, ki sem ga doživel v Trstu, bom nosil v srcu vse življenje«</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/obdobje-ki-sem-ga-dozivel-v-trstu-bom-nosil-v-srcu-vse-zivljenje-EE2240633</link>
<guid isPermaLink="false">d114ea3e-b53e-49bd-9b5d-4b166fd75382</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 10:02:51 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21310" vn="Topic" vid="11150">Intervju</category>
<category id="21644" vn="Author" vid="11120">Igor Devetak</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="37729318" vn="People" vid="11166">Gregor Šuc</category>
<description readingtime="120">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/s-uc_1592185_20260801120300.png"&gt;&lt;p&gt;Sredi mize v sprejemni sobi na generalnem konzulatu v Trstu je do včeraj imel častno mesto bonsaj. Preden je Gregor Šuc prisedel k mizi za pogovor, ga je nekoliko premaknil s središčne pozicije. To je storil s posebno skrbjo, spoštljivo do miniaturnega fikusa. Povedal je, da ga na diplomatski poti spremlja že skoraj dvajset let. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kupljen je bil v Rimu v obdobju njegovega službovanja na slovenskem veleposlaništvu. Z njim se je nato selil v Milan, kjer mu je delal družbo v Gospodarskem uradu Republike Slovenije. Skupaj sta prišla tudi v Trst, kjer je Gregor Šuc - »napol Novogoričan, napol Kraševec,« kot pove o sebi - prvega septembra 2022 nastopil položaj generalnega konzula Republike Slovenije. Z njim je v Trst prišla tudi mlada družina.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V vzhodnih kulturah pripisujejo bonsaju različne pomene. Najpogosteje je simbol za umirjenost, potrpežljivost, ravnovesje, predanost - lastnosti, ki jih je v svojih štirih »zamejskih« letih - poleg dosledne drže profesionalnega diplomata - pokazal tudi Gregor Šuc. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Bila so zelo intenzivna leta, pove že takoj, na začetku intervjuja, ki je nastal v sredo na generalnem konzulatu, v svetli predsobi pisarne, ki jo je selitveni servis že skoraj izpraznil. Bonsaj je z njim tam ostal vse do zadnjega.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Začniva s koncem. Odslužili ste štiriletni mandat generalnega konzula v Trstu, kaj vas zdaj čaka?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po štirih letih izjemno intenzivnega dela se vračam na ministrstvo za zunanje zadeve v Ljubljano. Vendar obdobje, ki sem ga tu doživel, bom nosil v spominu in v srcu vse življenje. Trst ni ena izmed tolikih diplomatskih oziroma konzularnih destinacij, ampak ima za Slovence in za Slovenijo posebno vrednost. Tu je slovenska avtohtona narodna skupnost zelo močno prisotna. Ta prostor je zaznamovan z zgodovino in medkulturnostjo, predvsem pa se tu oblikuje prihodnost slovensko-italijanskih odnosov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Zavrtiva film štiri leta nazaj, v september 2022, ko ste prišli na generalni konzulat v Trst. Na osnovi svoje izkušnje bi povedali, kaj pomeni biti slovenski generalni konzul v Trstu, v okolju, kjer živi največja avtohtona slovenska narodna skupnost zunaj Slovenije?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Biti generalni konzul v Trstu pomeni mnogo več kot opravljati neko diplomatsko konzularno funkcijo. Pomeni živeti ta prostor. Ne pomeni samo službe, ampak pomeni vsakodnevni stik s slovenskim življem in z italijanskimi institucijami. Pomeni graditi zaupanje v odnosih s sogovorniki in razvijati čezmejno sodelovanje na temeljih evropskih vrednot.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Delovali ste v tesnem stiku z manjšino. Koliko vabil na njene dogodke ste vsakodnevno prejemali?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Slovenska narodna skupnost je izjemno živahna in razvejana, vabila so kar kapljala. Številna. Vsak dan. Ne samo slovenska, prihajala so tudi iz italijanskih institucij. Te so pokazale veliko odprtost. Slovenija je zanje izjemno spoštovana sogovornica. Moja posebna skrb je zato bila povezovati, omogočati slovensko-italijanski dialog.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;V kolikšni meri ste se na vabila odzivali?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Udeleževal sem se številnih dogodkov, od Kanalske doline in Benečije do Gorice in Trsta. Razdalje so kar precejšnje, a želel sem s svojo prisotnostjo dajati pomen dejavnostim slovenskih organizacij. Te slonijo na prostovoljnem delu, zato si zaslužijo veliko spoštovanje. Zelo intenzivno je bilo zlasti med vikendi, tudi do pet dogodkov ob sobotah in nedeljah. Moral sem izbirati, toda kamor koli sem šel, zaznal sem, da je prisotnost generalnega konzula zanje pomenila bližino in podporo Slovenije.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Omenjate Slovence na Videmskem.&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tako je. Videmska je sestavni del slovenskega naselitvenega prostora. Zasluži posebno pozornost. V času mojega mandata se je čezmejno sodelovanje tam okrepilo. Občine na Videmskem in v Zgornjem Posočju so stopile na pot oblikovanja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje po zgledu goriškega, ki že obstaja, in kraškega, ki še nastaja. Politična volja je zelo močna na vseh straneh, zato verjamem, da bo prišlo do rezultata.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Celoten intervju v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/s-uc_1592185_20260801120300.png">
<media:title>Gregor Šuc (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Mostu na Soči po verjetnem namernem dejanju iztiril avtovlak</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/v-mostu-na-soci-po-verjetnem-namernem-dejanju-iztiril-avtovlak-LE2240580</link>
<guid isPermaLink="false">e9c0bc9d-7277-4878-abfc-6dde69a73d52</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 08:42:02 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="2565662" vn="Location" vid="11176">Most na Soči</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="65">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/tobia-lapanje-golob_1592154_20260801104956.jpg"&gt;&lt;p&gt;Novogoriške policiste so včeraj ob 17.53 z železniške postaje Most na Soči obvestili o iztirjenju avtovlaka, ki je vozil na progi Bohinjska Bistrica – Most na Soči. Policisti PP Tolmin in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Nova Gorica so opravili ogled kraja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je na razpotju kretnic, približno 100 metrov pred postajo Most na Soči, prišlo do premika kretnic, zaradi česar sta dva vagona, na katerih so bili naloženi osebni avtomobili, zapeljala na vzporedni tirnici. Pri tem je nastala velika materialna škoda, poškodovani so bili tudi trije avtomobili. Nihče od potnikov in zaposlenih se na srečo ni poškodoval.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;O dogodku so bili obveščeni pristojni pravosodni organi (dežurna državna tožilka ODT Nova Gorica in dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Novi Gorici) in pristojne inšpekcijske službe ter pristojne službe Slovenskih železnic. Kriminalisti SKP PU Nova Gorica dogodek obravnavajo kot sum kaznivih dejanj poškodovanja ali uničenja javnih naprav in ogrožanja posebnih vrst javnega prometa.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zaradi navedenega dogodka je bil železniški promet na progi Bohinjska Bistrica - Nova Gorica za daljše časovno obdobje prekinjen.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Lansko jesen in v začetku tega leta je bilo po Sloveniji več primerov načrtnega ogrožanja varnosti na železnicah. Obravnave incidentov se je lotila tudi operativna skupina sveta za nacionalno varnost.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na bohinjski progi je do takšnih dejanj prišlo na več lokacijah. Prvo kaznivo dejanje je policija obravnavala 29. septembra na območju železniške postaje Bled-Jezero, sledil je izredni dogodek 16. oktobra na območju železniške postaje Vintgar. Na železniški postaji Grahovo ob Bači so medtem obravnavali dva tovrstna varnostna dogodka, in sicer 19. novembra lani in 21. januarja letos. Ta isti dan so obravnavali še eno tovrstno kaznivo dejanje na območju železniške postaje Most na Soči.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Obenem so 29. decembra lani obravnavali tudi poškodovanje železniške infrastrukture v predoru Plave. Poleg tega je policija 16. januarja in 25. februarja letos obravnavala še dve kaznivi dejanji na območju železniškega razcepišča Kreplje v občini Sežana&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/tobia-lapanje-golob_1592154_20260801104956.jpg">
<media:title>Med vožnjo vlaka je prišlo do premika kretnic (FACEBOOK/ŽELEZNIŠKI NAVDUŠENCI/TOBIA LAPANJE GOLOB)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/tobialapanjegolob2_1592161_20260801105148.jpg">
<media:title>Prizorišče iztirjenja vlaka v Mostu na Soči (FACEBOOK/ŽELEZNIŠKI NAVDUŠENCI/TOBIA LAPANJE GOLOB)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/tobialapanjegolob3_1592159_20260801105149.jpg">
<media:title>Prizorišče iztirjenja vlaka v Mostu na Soči (FACEBOOK/ŽELEZNIŠKI NAVDUŠENCI/TOBIA LAPANJE GOLOB)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Na čelu hudodelske združbe slovenski državljan</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/na-celu-hudodelske-zdruzbe-slovenski-drzavljan-XE2240374</link>
<guid isPermaLink="false">4913631d-41e4-4418-9a05-d74a4947632d</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 17:34:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21712" vn="Author" vid="11120">Martin Poljsak</category>
<category id="21858" vn="Location" vid="11176">Videm</category>
<category id="589981" vn="Topic" vid="11150">Mamila</category>
<category id="32247518" vn="Topic" vid="11150">Kriminal</category>
<category id="71176811" vn="Topic" vid="11150">Finančna policija</category>
<description readingtime="65">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-31-at-18-41_1591632_20260731184743.jpg"&gt;&lt;p&gt;V javnosti so se predstavljali kot bogataši, razkazovali so premoženje, razkošen življenjski slog in potovanja na luksuzne destinacije. Objavljali so tudi glasbene spote, v katerih so opevali nasilje, uporabo orožja in uživanje drog. Za razkošnim življenjskim slogom pa se je po ugotovitvah preiskovalcev skrivala dobro organizirana mreža preprodaje drog.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Videmski finančni policisti so v sklopu preiskave Change the Music razkrili hudodelsko organizacijo, ki je prepovedane substance prodajala na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Po naših informacijah naj bi jo vodil Slovenec Elvis Livadić. Oprijel se ga je vzdevek Katana, saj je 8. decembra 2007 pred mariborskim T-clubom do smrti zabodel Gregorja Moma, za kar je bil obsojen na 15 let zapora. Kazen po podatkih preiskovalcev prestaja v Sloveniji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V hudodelski združbi je veljala jasna hierarhija. Posle naj bi, kot omenjeno, vodil Livadić. Moški je imel v preteklosti že opravka z drogo: maja 2017 je na ljubljanskem Dobu pogoltnil 16 vrečk z mamili, dve sta počili, zaradi česar je skoraj umrl. Oktobra 2023 pa je med prostim izhodom iz zapora z ženo odšel na izlet v Verono, kjer so ga zasačili z več kot 100 grami kokaina in ga obsodili na tri leta zapora. Nekaj več kot dvajset let so bili stari njegovi trije italijanski pajdaši, ki so koordinirali preprodajo drog. Vsak je imel nadzor nad svojim območjem in je novačil preprodajalce. Ti so od strank pobirali denar in raznašali drogo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V akciji je 180 finančnih policistov zaseglo 11 kilogramov hašiša, 17 kilogramov marihuane, poldrugi kilogram sintetičnih drog in šest kilogramov kokaina, tudi t. i. rožnatega kokaina. Gre za ulični izraz za barvane mešanice različnih sintetičnih psihoaktivnih snovi, ki ne vsebujejo kokaina, učinki so nevarni in nepredvidljivi. Našli so tudi pravi arzenal: revolverja z naboji in dušilcema, štiri pištole na slepe naboje, nože, katani, mačeto, električni paralizator in samostrel. Preiskovalni sodnik v Trstu je za 24 osumljencev odredil pripor, v glavnem gre za prebivalce južne Furlanske nižine.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-31-at-18-41_1591632_20260731184743.jpg">
<media:title>V akciji je 180 finančnih policistov zaseglo tudi nevaren rožnat kokain</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Slovenci v Italiji so jima hvaležni za sodelovanje</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/slovenci-v-italiji-so-jima-hvalezni-za-sodelovanje-JE2240029</link>
<guid isPermaLink="false">3f7fcec7-610c-4ade-b8a9-6ba047bfb0cf</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 14:43:57 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21712" vn="Author" vid="11120">Martin Poljsak</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="4035587" vn="Topic" vid="11150">Sprejem</category>
<category id="37729318" vn="People" vid="11166">Gregor Šuc</category>
<description readingtime="68">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/31072026-lt079_1591382_20260731164359.jpg"&gt;&lt;p&gt;Zadnji delovni dan v Trstu je minil v sproščenem, skorajda prijateljskem vzdušju s kančkom čustvenosti, kot se spodobi za odhod po tolikih letih. Generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc in konzul Peter Golob sta se pred odhodom v Ljubljano od Slovencev v Italiji danes poslovila na Oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Trstu. Prvi po štirih, drugi pa po šestih letih od nastopa funkcije na konzulatu v Ulici Teatro romano. Za opravljeno delo sta se jima s sprejemom zahvalila Nives Cossutta in Walter Bandelj, predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO). &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Gosta sta v spremstvu soprog in otrok obujala spomine na številne prijetne trenutke v zadnjih letih. Predvsem pa sta poudarila pomen trdnih prijateljskih vezi, ki sta jih stkala s predstavniki Slovencev v Italiji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Slovesnosti v Narodnem domu so se udeležili predsedniki in drugi predstavniki članic krovnih organizacij SKGZ in SSO. Od generalnega konzula in konzula so se poslovili tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, dolinski župan Aleksander Coretti, repentabrska županja Tanja Kosmina in zgoniška županja Monica Hrovatin. Prisotna je bila tudi nova konzulka v Trstu Nataša Adlešič Barba. Ljubljančanka po rodu je priženjena na Primorsko in povezana s tem prostorom. Začasna odpravnica poslov do prihoda novega generalnega konzula (1. septembra bo funkcijo prevzel Tomaž Kunstelj) je za Primorski dnevnik dejala, da se šele seznanja z novo zadolžitvijo, se pa iskreno veseli dela v Trstu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Za otroke bo še težje kot zame, v šestih letih življenja v Trstu so navezali pristne prijateljske stike,« je za Primorski dnevnik povedal konzul Golob. V teh letih mu je najbolj k srcu priraslo druženje z različnimi slovenskimi društvi: »Na terenu, v stiku z ljudmi smo spoznavali težave in se nato lotevali njihovega reševanja.« Gregor Šuc, ki ravno tako odhaja v slovensko prestolnico, pa se je s cmokom v grlu zahvalil za vse pristne vezi, ki jih je stkal v štirih tržaških letih: »Vedite, da boste imeli v Ljubljani dva iskrena prijatelja.«&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/31072026-lt079_1591382_20260731164359.jpg">
<media:title>Z leve Walter Bandelj, Barbara Golob, Peter Golob, Zala Banov in Nives Cossutta (LUCA TEDESCHI/FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Na goriškem letališču danes namerili 41 stopinj Celzija</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/na-goriskem-letaliscu-danes-namerili-41-stopinj-celzija-GG2239998</link>
<guid isPermaLink="false">7b019c31-036b-4f90-8427-5085d860f809</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 14:11:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21662" vn="Author" vid="11120">Darko Bradassi</category>
<category id="21828" vn="Location" vid="11176">FJK</category>
<description readingtime="41">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/gori-ko-letali-e_1591212_20260731161202.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na goriškem letališču je meteorološka postaja deželne agencije Arpa danes ob 14. uri namerila 41 stopinj Celzija. Za goriško gre po vsej verjetnosti za nov toplotni rekord, kar  bo sicer lahko potrdila le temeljita analiza zgodovinskih podatkov. Ob 13.45 je ista postaja zabeležila natanko 40 stopinj Celzija, ob 14.15 pa 40,4 stopinje Celzija. Pihal je šibak veter pretežno severozahodne smeri, relativna vlaga pa je bila v tem času okrog 40-odstotna. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zelo visoke so bile temperature tudi drugod na Goriškem, kjer so ponekod presegale 39 stopinj Celzija. V Gradišču je deželna meteorološka opazovalnica iz FJK namerila najvišjo temperaturo 39,2 stopinje Celzija. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V Doberdobu so namerili natanko 39 stopinj Celzija, v Števerjanu pa 38,2 stopinje Celzija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Rahlo manj vroče je bilo na Tržaškem. V Bazovici je meteorološka opazovalnica deželne agencije za okolje Arpa danes namerila najvišjo temperaturo 36,2 stopinji Celzija ob 30-odstotni vlagi, v Zgoniku 36,5 stopinje Celzija, prav tako ob okrog 30-odstotni vlagi, v Trstu ob morju, ki ima 28,3 stopinje Celzija, pa »le« 29,9 stopinje Celzija, toda ob skoraj 70-odstotni vlagi in torej vseeno veliki toplotni obremenitvi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sončno vreme z zelo visokimi temperaturami se bo nadaljevalo še kar nekaj časa. Najtopleje bo predvidoma do torka ali srede.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/gori-ko-letali-e_1591212_20260731161202.jpg">
<media:title>Goriško letališče (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Italija bi se morala zgledovati po Sloveniji«</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/italija-bi-se-morala-zgledovati-po-sloveniji-NG2239971</link>
<guid isPermaLink="false">cdc58bf2-4c63-468a-ae75-8e88ca8f8043</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 13:22:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="11142" vn="Author" vid="11120">Sandor Tence</category>
<category id="22142" vn="Location" vid="11176">Pordenon</category>
<category id="1804022" vn="Topic" vid="11150">Mediji</category>
<description readingtime="39">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/primorska-avtocesta-tankovski-most-vrhnika-logatec_1591137_20260731150007.jpg"&gt;&lt;p&gt;Novinar Aldo Cazzullo v dnevniku Corriere della Sera že vrsto let urejuje zelo brano stran s pismi uredništvu. Na nekatera pisma odgovarja osebno, druga pa objavlja brez odgovora oziroma komentarja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V današnji izdaji milanskega dnevnika tako beremo pismo gospe Chiare Lestuzzi iz kraja Azzano Decimo pri Pordenonu. Podpisnica piše, da so v Sloveniji, kot na Madžarskem in Avstriji, že vrsto let na avtocestah v veljavi t.i vinjete, ki so sedaj elektronske (tedenske, mesečne in letne).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Januarja lanskega leta si je gospa nabavila letno elektronsko vinjeto, pred nekaj dnevi se je odpravila v Slovenijo, zato je na meji hotela znova kupiti letno vinjeto. Ob nakupu so ji povedali, da nova vinjeta ni potrebna, ker je stara še v veljavi. Zapadla je v začetku februarja, podaljšali so jo do 15. septembra, piše (očitno gre za napako, ker so bile vinjete podaljšane za štiri mesece), in to zaradi stalnih velikih nevšečnosti, ki voznikom povzročajo dela na avtocesti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Bralki Corriere della Sera se zdi ta odločitev Slovenije civilizacijska poteza, po kateri bi se morala zgledovati tudi Italija. »Vse bolj sem prepričana, da je Slovenija čudovita država,« zaključuje Chiara Lestuzzi svoje pismo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/primorska-avtocesta-tankovski-most-vrhnika-logatec_1591137_20260731150007.jpg">
<media:title>Zastoj na primorski avtocesti (ARHIV/SPLETNA KAMERA DARS)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Na Triglavu se je ponesrečil Andrej Štremfelj</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/na-triglavu-se-je-ponesrecil-andrej-stremfelj-HG2239944</link>
<guid isPermaLink="false">26701cd0-0d56-40d3-a1d7-42be0d6d7be6</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 12:44:08 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="4740407" vn="Location" vid="11176">Triglav</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="33">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-andrej-stremfelj_1591120_20260731145100.jpg"&gt;&lt;p&gt;V triglavski severni steni se je v četrtek poškodoval slovenski alpinist Andrej Štremfelj, poroča časnik Dnevnik. V znani nemški smeri se je okoli 15. ure odlomil del skale in poškodoval alpinista in alpinistko. Mojstranski gorski reševalci so pomagali pri dvigu ponesrečencev v policijski helikopter, ki ju je prepeljal v ljubljanski UKC.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pri Dnevniku pišejo, da je poškodbo 69-letnega Štremflja potrdila tudi njegova soproga Marija, ki je dodala, da poškodbe niso tako hude, da bi bilo njegovo življenje ogroženo. Vseeno ostaja v bolnišnični oskrbi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Štremfelj sodi med legende slovenskega alpinizma. V zgodovino se je vpisal 13. maja 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in hkrati takrat prva Jugoslovana stopila na vrh Everesta. Drugič se je na najvišji vrh sveta povzpel leta 1990, skupaj z ženo Marijo in Janezom Megličem.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Leta 1992 je za osvojitev gore Kangčendzenge z Markom Prezljem dobil Bloudkovo nagrado in zlati cepin. Leta 2018 je kot prvi slovenski alpinist prejel zlati cepin za življenjsko delo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-andrej-stremfelj_1591120_20260731145100.jpg">
<media:title>Andrej Štremfelj (FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Vročinski val bo, kot kaže, rekordno dolg</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/vrocinski-val-bo-kot-kaze-rekordno-dolg-XG2239918</link>
<guid isPermaLink="false">401a927e-34f7-415a-9cf2-9966248c4895</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 10:55:01 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="76">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/gregorc-ic_1591040_20260731122257.png"&gt;&lt;p&gt;Letošnji tretji vročinski val bo brez bistvenega popuščanja trajal še večji del prihodnjega tedna. Obdobje s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo, je dejal vremenoslovec na Arsu Branko Gregorčič. Po pojasnilu klimatologa Gregorja Vrtačnika so visoke temperature zraka povezane s sušnimi razmerami.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Vročinski val je minuli teden najprej zajel zahodno Evropo in se razširil tudi na velik del južne in srednje Evrope, v prihodnjem tednu pa se bo težišče vročine preselilo nekoliko bolj vzhodno. Najbolj izstopajoča vročina bo v prihodnjem tednu zajela srednjo in del vzhodne Evrope ter Panonsko nižino in severni Balkan, je na novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) navedel Gregorčič. Na Arsu so z današnjim dnem izdali »rdeče vremensko opozorilo pred visokimi temperaturami in veliko toplotno obremenitvijo, in sicer predvsem za jugozahod in osrednjo Slovenijo«, je pojasnil.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ta stopnja opozorila po njegovih besedah velja do torka, nato se bo težišče vročine nekoliko bolj preselilo proti vzhodu in bodo sproti prilagajali barve vremenskih opozoril. »Vsekakor pa se je treba zavedati, da bo vročinski val brez bistvenega popuščanja trajal ne le ta konec tedna, ampak tudi večji del prihodnjega tedna,« je dejal. Obdobje hude vročine s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo po njegovih besedah verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot je pojasnil klimatolog Gregor Vrtačnik, je bilo doslej najvišje zaporedno število dni s temperaturo nad 35 stopinj deset, in sicer v Kopru sredi avgusta 2015. »Letos pa vremenske napovedi kažejo, da bi lahko prišli celo do 11 ali 12 zaporednih dni, ko bi vsaj na nekaterih merilnih mestih vsak dan temperatura presegla 35 stopinj Celzija,« je dejal.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Letošnje izjemno visoke temperature zraka, ki so jih izmerili že v četrtek in jih je pričakovati tudi v naslednjih dneh, so po Vrtačnikovih besedah zelo povezane s sušnimi razmerami. »Suha tla se hitreje in močneje segrejejo od vlažnih oziroma normalno namočenih, saj je pri suhih tleh tudi manjše izhlapevanje tako neposredno iz tal kot iz rastlin, zaradi tega gre več sončne energije v segrevanje tal in zraka in ne toliko v samo izhlapevanje,« je pojasnil. V vročinskih valovih, kot je trenuten, so lahko tako dnevni maksimumi tudi za tri ali štiri stopinje višji, kot če bi imeli povprečne padavinske razmere oziroma celo dobro namočena tla, je dodal.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/gregorc-ic_1591040_20260731122257.png">
<media:title>Branko Gregorčič (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Na Planji v občini Bovec ponovno izbruhnil požar</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/na-planji-v-obcini-bovec-ponovno-izbruhnil-pozar-NG2239780</link>
<guid isPermaLink="false">efe0ab85-8be8-4596-85d9-0656dcf7d4b4</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 08:31:37 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22206" vn="Location" vid="11176">Bovec</category>
<description readingtime="29">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/bovec_1590971_20260731104147.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na Planji v občini Bovec je ponovno izbruhnil požar v naravi, gasiti so ga začeli ob 5. uri, poročajo Primorske novice. Na terenu so gasilci več prostovoljnih gasilskih društev, z dronom je na pomoč priskočila tudi Gorska reševalna služba Bovec, aktivirali so tudi enoto uprave za zaščito in reševanje za gašenje iz zraka z air tractorji, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot so navedli v opisu dogodka na svoji spletni strani, so na terenu gasilci prostovoljnih gasilskih društev Bovec, Log pod Mangartom, Srpenica, Kobarid in Breginj.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;O požaru so po njihovih navedbah obveščeni tudi policija in druge pristojne službe.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na pobočju Planje je sicer zagorelo že v torek dopoldne, ki so ga gasilci prostovoljnih gasilskih društev Log pod Mangartom, Bovec, Srpenica in pa državna enota za gašenje iz zraka z dvema letaloma uspešno pogasili.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/bovec_1590971_20260731104147.jpg">
<media:title>Prizorišče požara (GZ BOVEC)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Na Matajurju danes namerili še toplejšo tropsko noč kot v juniju</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/na-matajurju-danes-namerili-se-toplejso-tropsko-noc-kot-v-juniju-XG2239752</link>
<guid isPermaLink="false">c1c3c595-8a63-4286-bbf4-6b408b3df710</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 08:07:17 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21316" vn="Topic" vid="11150">Vreme</category>
<category id="21662" vn="Author" vid="11120">Darko Bradassi</category>
<category id="21828" vn="Location" vid="11176">FJK</category>
<description readingtime="40">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/1it-matajur01_1590962_20260731101255.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na 1641 metrov visoki gori Matajur v Benečiji je danes meteorološka opazovalnica deželne agencija za okolje Arpa iz FJK namerila še toplejšo noč, kot tisto, o kateri smo poročali 29. junija. Tedaj je bila najnižja nočna temperatura 20,1 stopinje Celzija. Danes je bila najnižja nočna temperatura 20,7 stopinje Celzija. Gre za eno najvišjih nočnih temperatur, ki so jih kdaj namerili na beneškem očaku, morda kar za najvišjo, kar bo lahko potrdila skrbna analiza zgodovinskih podatkov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Noč je bila ob šibki burji zelo vroča tudi na Tržaškem. V Trstu je meteorološka opazovalnica deželne agencije za okolje Arpa namerila najnižjo nočno temperaturo 26,7 stopinje Celzija, pri čemer je bila noč »supertropska«, se pravi, da se je temperatura obdržala nad 25 stopinjami Celzija. Gre za neologizem, ki se pojavlja zaradi vse toplejših noči, za katere pridevnik tropski niti ni več zadosten. Vlaga pa je v Trstu vseskozi bila več kot 60-odstotna, več ur pa skoraj 70-odstotna, kar je še povečevalo toplotno obremenjenost. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tropsko noč so danes zabeležili tudi marsikje na Krasu in na Goriškem.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Danes in v prihodnjih dneh se bo nadaljevalo sončno vreme, vročina se bo še stopnjevala, toplejše bodo tudi noči.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/1it-matajur01_1590962_20260731101255.jpg">
<media:title>Matajur (SPLETNA KAMERA DOM NA MATAJURE/WHAT’SUP CAMS)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zaključili prvo fazo obnove na primorski avtocesti</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/zakljucili-prvo-fazo-obnove-na-primorski-avtocesti-YG2239504</link>
<guid isPermaLink="false">a9b08ec5-e696-40bf-896b-2e318477e3df</guid>
<pubDate>Thu, 30 Jul 2026 17:26:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21416" vn="Topic" vid="11150">Avtocesta</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="1252964" vn="Location" vid="11176">Primorska</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="53">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/1525130-1525130_1590718_20260730182614.jpg"&gt;&lt;p&gt;Prva faza obnove na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Postojno je uspešno zaključena, so prek družbenega omrežja Facebook sporočili iz Darsa. Promet zdaj po obnovljeni polovici avtoceste v smeri proti Ljubljani poteka dvosmerno, po dveh zoženih pasovih v vsako smer in z omejitvijo hitrosti na 60 kilometrov na uro.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Obsežnejša obnovitvena dela na odseku primorske avtoceste med počivališčem Ravbarkomanda in Postojno so po zimski prekinitvi stekla februarja. Zajemala so obnovo vozišča v smeri proti Ljubljani, ki je bilo v tem času v celoti zaprto za promet, promet pa je v dolžini približno treh kilometrov potekal dvosmerno po drugi polovici avtoceste.Zdaj je prva faza obnove tega avtocestnega odseka zaključena.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Obnovili smo vozišče proti Ljubljani skupaj z mostom čez Pivko in nanj danes ponoči preusmerili promet,« so sporočili iz Darsa. S tem začenjajo naslednjo fazo obnove. Ta zajema zaprtje smernega vozišča v smeri proti proti Kopru, rušenje tamkajšnjega starega mostu in gradnjo novega ter celovito rekonstrukcijo cestišča.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Med novostmi prometnega režima v delovni zapori so v Darsu poleg dvosmernega prometa po obnovljeni polovici avtoceste proti Ljubljani po dveh zoženih pasovih v vsako smer navedli še, da sta desna pasova sedaj široka tri metre, leva pa 2,6 metra. Poleg tega sta območji prehoda med polovicama avtoceste podaljšani s 100 na 130 metrov, pri čemer na tem delu desni pas meri štiri metre, levi pa tri. Zapora se ob tem zaradi višinske razlike terena in zagotavljanja varnega preusmerjanja podaljšuje za približno 1,5 kilometra.Takšna prometna ureditev bo po napovedih Darsa predvidoma veljala do sredine novembra, ko je načrtovan zaključek letošnjih obnovitvenih del na tem odseku.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/1525130-1525130_1590718_20260730182614.jpg">
<media:title>Primorska avtocesta</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>S papirnatim dokumentom nič več čez mejo</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/s-papirnatim-dokumentom-nic-vec-cez-mejo-IG2239479</link>
<guid isPermaLink="false">7ac0b283-bf04-448a-bf3f-07738db70d7d</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 04:45:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21660" vn="Author" vid="11120">Jaruška Majovski</category>
<category id="21752" vn="Location" vid="11176">Italija</category>
<category id="12798512" vn="Topic" vid="11150">Osebne izkaznice</category>
<description readingtime="66">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-izkaznica_1590690_20260730181952.jpg"&gt;&lt;p&gt;Papirnate osebne izkaznice v Italiji počasi odhajajo v pokoj in puščajo mesto elektronskim osebnim izkaznicam (CIE), kar prinaša nekatere novosti in z njimi povezane uporabne informacije. Prva med temi je, da bodo papirnate osebne izkaznice, ki jim še ni potekel rok veljave, ostale uporabne tudi po tem datumu. Na ministrstvu za notranje zadeve so si, kot kaže, premislili, potem ko so februarja sporočili, da te od 3. avgusta ne bodo več veljavne. Sredi junija je vlada preklicala to odločitev. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Papirnate osebne izkaznice bodo še naprej uporabne tudi po 3. avgustu, a le znotraj Italije, ne bodo pa več uporabne za prečkanje državne meje, je razvidno iz okrožnice notranjega ministrstva z datumom 30. junij 2026. V počitniškem času je to pomenljiva informacija, imetniki papirnatih osebnih izkaznic naj zato poiščejo potni list.Z včerajšnjim dnem so poleg tega začeli izdajati elektronske osebne izkaznice (CIE), na katerih namesto datuma, do katerega so te veljavne, piše »neomejeno«, to pa le osebam od nad 70. leta starosti naprej. Minister za javno upravo Paolo Zangrillo je ob uveljavitvi ukrepa, cilj katerega je razbremenitev pristojnih uradov, pa tudi priti naproti starejšim prebivalcem, dejal, da novost zadeva več kot deset milijonov »senior« prebivalcev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Osebne izkaznice brez roka veljavnosti je mogoče uporabiti tudi za prečkanje državne meje. Za prebivalce nad 70. letom starosti, ki so osebno izkaznico obnovili pred 30. julijem, zaradi česar je na njej natisnjen datum, do katerega veljajo, neomejena veljavnost osebnega dokumenta ne bo avtomatično stopila v veljavo, temveč šele takrat, ko bodo osebno izkaznico spet obnovili. Za obnovo osebne izkaznice je mogoče zaprositi 180 dni pred iztekom veljavnosti ali pač v izrednih primerih, kot so izguba, kraja ali poškodovanje dokumenta. V občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon (38/2001), je mogoče zaprositi za dvojezično osebno izkaznico. Elektronsko osebno izkaznico (CIE) je mogoče uporabiti tudi za  storitve, za katere je potrebna digitalna identiteta: prvi del gesla za aktiviranje prejmete ob vlogi prošnje za obnovo dokumenta, drugi del pa po pošti.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-izkaznica_1590690_20260730181952.jpg">
<media:title>Papirnate osebne izkaznice v Italiji počasi odhajajo v pokoj</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Predlaga finančni dodatek za dvojezične varnostne sile</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/predlaga-financni-dodatek-za-dvojezicne-varnostne-sile-YG2239414</link>
<guid isPermaLink="false">da78add5-bab1-494f-b799-2c304842a0d1</guid>
<pubDate>Thu, 30 Jul 2026 16:00:09 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21176" vn="People" vid="11166">Marko Pisani</category>
<category id="21654" vn="Author" vid="11120">Sara Sternad</category>
<category id="21828" vn="Location" vid="11176">FJK</category>
<category id="365485" vn="Topic" vid="11150">Manjšina</category>
<category id="2540242" vn="Topic" vid="11150">Dvojezičnost</category>
<description readingtime="44">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/30072026-lt087-7766186_1590666_20260730180109.jpg"&gt;&lt;p&gt;Deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani je pred tremi tedni predložil glasovalno pobudo, s katero predlaga priznanje dvojezične doklade varnostnim organom, ki delujejo na območju Furlanije - Julijske krajine. Pobudo sta podpisala tudi deželna svetnika Nicola Conficoni in Francesco Martines (Demokratska stranka). &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predlog predvideva dodelitev finančnega priznanja pripadnikom varnostnih sil, ki imajo določeno kompetenco slovenskega jezika (jezikovno potrdilo po opravljenem izpitu) in jo nudijo v korist upravi, skupnosti in celotnemu varnostnemu sistemu, je pojasnil Pisani na včerajšnjem srečanju z novinarji v dvorani deželnega sveta na tržaškem Trgu Oberdan. Poznavanje drugega jezika omogoča namreč podiranje ovir za hitro komunikacijo ter izboljšuje povezanost skupnosti, ki se izraža v številnih vsakodnevnih dejavnostih. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Glede na to, da je ta dodatek za dvojezičnost že predviden na Trentinskem - Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste po posebnih deželnih in državnih predpisih, ne vidim zakaj ne bi veljal tudi v naši deželi. Dejansko gre za razširitev pravice, ki jo že uživajo v drugih deželah, oz. za enako obravnavo pripadnikov varnostnih sil,« je ugotavljal. Podobno velja tudi že v Sloveniji, je zbrane seznanil Pisani. Pri sosedih kolektivna pogodba za policiste predvideva dodatek za dvojezičnost za policiste, ki izpolnjujejo pogoj znanja jezika italijanske ali madžarske narodne skupnosti in delajo na območjih, kjer se kot pogoj zahteva znanje tega jezika.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/30072026-lt087-7766186_1590666_20260730180109.jpg">
<media:title>Marko PIsani (drugi z desne) je predlog predstavil v palači deželneg sveta</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Med prepirom ga je zabodla bivša partnerka</title>
<link>https://www.primorski.eu/se/med-prepirom-ga-je-zabodla-bivsa-partnerka-CG2239271</link>
<guid isPermaLink="false">bd606d04-36e0-46df-9866-feaf05aa5278</guid>
<pubDate>Thu, 30 Jul 2026 13:59:33 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/se">Še</source>
<category id="21276" vn="Topic" vid="11150">Črna kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="20754142" vn="Location" vid="11176">Videmska</category>
<description readingtime="18">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/a1-3892175-3892175_1590355_20260730155935.jpg"&gt;&lt;p&gt;Prepir se je končal v krvi, bivša partnerka je 44-letnega moškega zabodla. Do krvavega dogodka je prišlo včeraj v kraju Driolassa di Rivignano Tehor na Videmskem. Moški, Tržačan, in ženska sta se sprla zaradi nepomembnih razlogov. 44-letnica je med prepirom pograbila nož in večkrat zabodla moškega. V bolnišnico so ga sprejeli z rdečo triažno kodo, vendar ni v življenjski nevarnosti. Na kraju so posredovali videmski karabinjerji, ki preiskujejo okoliščine dogodka. 44-letnico so aretirali, osumljena je poskusa umora.  &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/a1-3892175-3892175_1590355_20260730155935.jpg">
<media:title>Dogodek preiskujejo videmski karabinjerji</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>