Še

Iz Gumina poziv k ohranitvi ljubezni in solidarnosti

Sun, 03 May 2026 15:59:49 GMT

»Potres uniči, ljubezen spet združi.« S temi besedami je predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Matteo Maria Zuppi spomnil na solidarnost, ljubezen in čut za skupnost, s katerimi je prebivalstvo Furlanije (in Benečije) reagiralo na uničujoč potres leta 1976 ter bilo deležno tudi solidarnosti preostale Italije in sosednjih držav. Kardinal Zuppi je na območju vojašnice Goi Pantanali v Guminu daroval mašo ob 50-letnici potresa, pri čemer je med homilijo izrazil upanje, da bi sporočilo Furlanije bilo v poduk Italiji, Evropi in svetu, da se opusti sovraštvo in maščevanje, saj le ljubezen šteje, solidarnost pa je spremenila življenje vseh. Kardinal je homilijo zaključil v furlanščini, ki jo je v svojem pozdravu uporabil tudi videmski nadškof Riccardo Lamba in je odmevala tudi v več pesmih, molitvah, prošnjah in evangeliju. Drugače sta ob furlanščini in italijanščini med mašo odmevali tudi slovenščina (v drugem berilu in dveh prošnjah vernikov) in nemščina (v prošnji). Maše se je udeležil deželni vrh s predsednikom deželne vlade Massimilianom Fedrigo na čelu, dalje parlamentarci iz FJK in številni župani ter krajevni upravitelji. Ob kardinalu Zuppiju, kardinalu Giuseppeju Betoriju in nadškofu Lambi je somaševalo tudi več škofov, npr. tržaški Enrico Trevisi in goriški apostolski administrator Carlo Roberto Maria Redaelli, medtem ko sta iz Slovenije prišla ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore in koprski škof Peter Štumpf, iz avstrijske Koroške pa krški oz. celovški škof Jože Marketz. Slovesnosti se je udeležil tudi Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij.

V torek je v Sloveniji pričakovati podražitev pogonskih goriv

Sat, 02 May 2026 14:22:00 GMT

Regulirane cene pogonskih goriv naj bi se po izračunu dnevnika Finance v Sloveniji v torek zvišale. Ob podaljšanem ukrepu odpravljene okoljske dajatve bo po njihovi oceni bencin dražji za približno šest centov in bo stal okoli 1,70 evra na liter, dizel naj bi se podražil za približno osem centov na 1,79 evra, kurilno olje prav tako za osem centov na 1,43 evra.

Pri oceni predvsem dizla in kurilnega olja so tokrat pri Financah dodatno previdni, saj se je ob prejšnji napovedi v podatke prikradel šum, zato so tudi tokrat možna večja odstopanja. Izračuni pa po njihovih navedbah veljajo ob predpostavki, da bo okoljska dajatev še naprej na ničli. Vlada namreč v zadnjem mesecu in pol okoljske dajatve ni zaračunavala, ukrep pa poteče s ponedeljkom. V primeru ponovne uvedbe omenjene dajatve bi cene lahko poskočile za nekaj centov več, so dodali.

Kot so pojasnili, so naftni trgi ob koncu aprila znova močno zanihali, kar se bo odrazilo pri določanju regulirane cene goriv. Zadnji dan aprila je sod nafte brent dosegel najvišjo raven od izbruha iranske vojne, cena je presegla 126 dolarjev, kar je bilo najvišje po letu 2022. Glavni povod za skok pa so bila poročila, da se ZDA pripravljajo na večmesečno podaljšanje blokade Irana. Dodatno negotovost je v trg vnesla tudi odločitev Združenih arabskih emiratov, da s 1. majem po skoraj šestih desetletjih zapuščajo naftni kartel Opec. Valutni par evro dolar tokrat po oceni Financ ne bo pomembnejši dejavnik. Kljub zadnjim zasedanjem centralnih bank se je evro med 24. in 30. aprilom gibal podobno kot dolar, zato gibanje tečaja ne bo bistveno vplivalo na oblikovanje nove regulirane cene, so še navedli.

»Vojna je kot radiacija. Uniči človekov DNK«

Sat, 02 May 2026 04:45:00 GMT

Fotoreporter Damir Šagolj je za trenutek dvignil pogled z ekrana, na katerem so se igralci San Antonio Spursev in Detroit Pistonsov podili za košarkarsko žogo in povedal: »Vojna je kot radiacija. Ne samo, da uniči človeka, tudi njegov DNK ‘razjeba’. Travme se prenesejo na prihodnje generacije. Nihče se ne zares vrne iz vojne. Kultura ne bo ozdravila travm, kvečjemu je to anestetik.« Nasproti njega je v fotelju sedel Ahmed Burić, legenda sarajevske kulturne scene: »Kultura mora biti socialno angažirana,« je dejal.

Damir Šagolj in Ahmed Burić sta prijatelja, zelo dobra prijatelja, pa čeprav so bile njune življenjske poti skoraj diametralno nasprotne. Medtem ko je Šagolj med obleganjem Sarajeva delal za propagandni oddelek obveščevalcev Armade Bosne in Hercegovine, po vojni pa ga je gnalo na skoraj vsa konfliktna območja po svetu, se je Burić takoj po izbruhu nasilja umaknil v Slovenijo, po vojni pa se vrnil v domače mesto, kjer pesnik, pisatelj, prevajalec in glasbenik danes sodi v sam vrh kulturne scene.

»Med vojno sem imel vedno s seboj fotoaparat, fotografiral pa nisem. Ne vem zakaj, nekaj je bilo v meni, kar me je zaustavljalo,« je Šagolj pričel svojo pripoved. Na prve reporterske poti se je v drugi polovici devetdesetih odpravil v Albanijo in Iran. »Za fotoreporterja je najpomembnejše, da potuje v prave kraje, tja, kjer se dogajajo pomembne stvari. In da fotografira. Pesniki pišejo pesem tri leta, fotograf ima nekaj sekund časa,« je razlagal zmagovalec Pulitzerjeve nagrade in nagrade World Press Photo, najpomembnejših novinarsko-fotografskih priznanj na svetu.

Če mora Šagoljeva fotografija pritegniti gledalčevo pozornost, pa Ahmed Burić ne ustvarja zaradi same estetike. Prepričan je, da mora imeti vsaka pesem, vsak esej, ki ga napiše, elemente, ki bralcu omogočijo, da se zazre vase in v svet okoli sebe. Hkrati verjame, da mora biti kultura svobodna in ne podrejena politiki ali trgu.

»Tu skorajda ni prostora za kulturo, ki ne bi bila cenena pop kultura,«je opisal današnjo kulturno sceno Sarajeva. »Včasih se je dogajalo, da si v kafani opoldne za isto mizo srečal velikane, kot sta Rade Šerbedžija in Bora Todorović,« se je Burić spominjal predvojnih let, ko je Sarajevo veljalo za nekakšen svoboden teritorij na z nacionalizmom zastrupljenem Balkanu.

Živel prvi maj, praznik dela, pravic in osvoboditve

Fri, 01 May 2026 04:45:00 GMT

Danes je prvi maj, Primorski dnevnik je na praznični dan izšel v posebej bogati izdaji na štiridesetih straneh. V njej boste lahko poleg običajnih vsebin med drugim brali o demografiji v Italiji in Furlaniji - Julijski krajini, pa o vojni in kulturi v Sarajevu, trideset let po koncu obleganja mesta ter medijski svobodi v Italiji, Sloveniji in svetu.

V reportaži z Opčin na straneh tržaške kronike boste spoznali stanovanjsko hišo zadruge La Quercia, v kateri gostijo samske ženske z otroki in družinami. Poleg tega smo objavili tudi fotografsko stran dogodkov, ki so se zvrstili v dneh med 25. aprilom in prvim majem.

Bogate z vsebinami so tudi kulturne strani, na katerih lahko preberete dvostranski intervju s tržaško režiserko Lauro Samani, ki je publiko navdušila s svojim novim filmom Un anno di scuola. Zanimiv je tudi prispevek o filmu Fascist legacy, ki razkriva nekaznovane zločine italijanske vojske med drugo svetovno vojno. Na goriških straneh pa smo bralcem danes postregli z zgodovinskim prispevkom o stoletnici cerkve svetega Florijana v Števerjanu. Na športnih straneh pa napovedujemo nedeljski tekaški praznik Trieste Spring Run.

Uredništvo Primorskega dnevnika bralkam in bralcem kliče: živel prvi maj, praznik dela, pravic in osvoboditve!

»Prvi maj je praznik republike, ki temelji na delu«

Fri, 01 May 2026 06:31:00 GMT

Italijanski predsednik republike Sergio Mattarella je včeraj obiskal tovarno Piaggio v toskanskem kraju Pontedera, kjer je »doma« sloviti italijanski skuter Vespa, ki letos praznuje 80 let obstoja. Proizvodni obrat je obiskal pred današnjim praznikom dela in delavcev, kot predsednik počenja zadnjih nekaj let. Mattarella si je v tovarni Piaggio ogledal montažne linije ter se srečal z delavkami in delavci.

»Prvi maj je praznik delavcev vsega sveta. Je praznik republike, ki temelji na delu,« je včeraj dejal predsednik in v nadaljevanju spregovoril o centralnosti vrednote dela v demokratični družbi. »Delo oblikuje našo eksistenco in našo prihodnost,« je dejal. Opomnil je, da je delo osrednji dejavnik, preko katerega je mogoče doseči v ustavo zapisane cilje družbene solidarnosti. Ustavni očetje so vrednoto dela zapisali v prvi člen italijanske ustave, ker so s tem želeli poudariti pomen končno izborjene demokracije, svobode in enakosti, kar je ocenil za pogumno in daljnovidno.

V nadaljevanju je šef države spregovoril tudi o industriji, »temelju Italije«, v kateri je treba gledati v prihodnost, v zasledovanju inovativnosti, ki mora sloneti na trajnostnem pristopu. Omenil je mednarodno nestabilnost, konflikte in vojne, ki negativno vplivajo na podjetja, in se zavzel za pogumnejšo evropsko integracijo. Naštel je kritičnosti, ki pestijo italijanski svet dela. To so – kljub rahlemu izboljšanju – prenizka raven zaposlenosti žensk, težavnost vstopa mladih v trg dela, beg visoko izobraženih kadrov v tujino. Kot dve plati iste medalje je omenil demografsko zimo in povpraševanje po delovni sili, ki ne dobi odgovora.Ostro je kritiziral vrtoglavo število nesreč in smrti pri delu ter pozval k izboljšanju varnostnih standardov za zaščito zdravja delavk in delavcev. Mattarella je za konec spomnil še na pomen socialnega dialoga, ki se nikoli ne sme prekiniti, ter pozdravil zvezne sindikate (CGIL, CISL in UIL), ki danes praznujejo pod sloganom »dostojno delo«. »Srečen praznik dela vsem, tudi tistim, ki delo iščejo, ga ščitijo in tistim, ki se borijo proti oviram revnega in prekarnega dela,« je zaključil Mattarella.

Vsak peti otrok se je rodil tujim staršem

Fri, 01 May 2026 08:21:00 GMT

Prebivalcev je vse manj, bilo pa jih bistveno še manj, če ne bi bilo tujcev. Tako bi lahko strnili podatke o popisu prebivalstva iz leta 2024 za Furlanijo - Julijsko krajino, ki jih je včeraj predstavil Nacionalni statistični zavod Istat. FJK je leta 2024 zabeležila nov negativen rekord števila rojstev, saj so pred dvema letoma našteli 6895 novorojencev, kar je 87 manj kot leta 2023, številke pa nekako »rešujejo« tuji državljani s 1278 rojenimi otroki (približno 18 odstotkov vseh rojstev) oz. 31 več kot leto poprej. Saldo je bil vsekakor negativen, saj je leta 2024 naša dežela štela 1.193.284 prebivalcev oz. za 0,1 odstotka ali 1332 manj kot leto poprej. To gre pripisati tudi nadpovprečno visoki smrtnosti, ki je posledica relativno starega prebivalstva. Leta 2024 je v FJK umrlo 14.667 ljudi oz. 58 več kot leta 2023, kar predstavlja 0,4-odstotni porast, medtem ko se je na državni ravni smrtnost znižala za 2,7 odstotka.

Dejstvo, da je vsak deseti državljan tuje narodnosti, skoraj vsak peti rojeni otrok pa je »tuj«, nakazuje, da bo delež tuje prisotnosti v prihodnjih letih hitro naraščal. V FJK je vsekakor zastopanih 154 držav, največji delež tujih državljanov (20,5 %) pa prihaja iz Romunije, Albanije (7,7 %) in Bangladeša (6,9 %).

Pri Istatu so še zabeležili nekaj statističnih podatkov, ki še posebej izstopajo, kar trikrat pa je ospredju Dreka v Benečiji. Slednja je namreč v povprečju najmanj številčna med skupno 215 občinami v FJK, saj je leta 2024 štela le 89 prebivalcev. Do tega je prišlo tudi, ker je šlo za občino z najvišjim padcem števila prebivalcev, ki je bil kar 11,9-odstoten, saj je izgubila 12 prebivalcev in prešla pod magično mejo stotih oseb. Občina v Beneški Sloveniji pa izstopa tudi zaradi dejstva, ker je tista z najvišjo povprečno starostjo prebivalstva, ki je znašala kar 64,7 leta.

Kakšna pa je bila prisotnost tujcev v občinah na Tržaškem in Goriškem, v katerih imamo slovensko govoreče župane? Občina Števerjan je, skupaj z nekaterimi drugimi občinami, tista z najnižjim deležem tujih občanov. Slednji je znašal 1,4 %, leta 2024 pa so v Števerjanu zabeležili deset tujih državljanov, osem žensk in dva moška.

V 25 letih nikoli tako nizka raven svobode medijev

Thu, 30 Apr 2026 16:12:00 GMT

Svoboda medijev po svetu je padla na najnižjo raven v zadnjih 25 letih, v danes objavljenem poročilu opozarja mednarodna organizacija Novinarji brez meja (RSF), ki je objavila tudi posodobljeno lestvico medijske svobode v 180 državah. Pri tem so prvič razmere na področju medijske svobode v več kot polovici držav pri RSF ocenili kot težavne ali zelo resne. Delež svetovnega prebivalstva, ki živi v državah, kjer je okolje za novinarje ocenjeno kot dobro, se je z 20 odstotkov leta 2002 zdaj zmanjšal na manj kot odstotek, pravijo pri RSF. Na vrhu lestvice je že deseto leto zapored Norveška, sledita ji Nizozemska in Estonija, na dnu pa tretje leto zapored Eritreja. Med najslabše ocenjenimi sta še Severna Koreja in Kitajska.

ZDA so v zadnjem letu izgubile sedem mest in so trenutno na 64. mestu. RSF navaja, da so razmere v ZDA med drugim zaznamovali ponavljajoči se napadi predsednika Donalda Trumpa na medije, pridržanje in poznejši izgon salvadorskega novinarja Maria Guevare, ki je bil kritičen do vladnega pregona priseljencev, in drastično zmanjšanje financiranja mednarodnih radiotelevizij.

Slovenija se je na letošnji lestvici uvrstila na 36. mesto. V primerjavi z lani je izgubila dobro točko, a zaradi napredovanja drugih držav tri mesta. Kljub trdnemu pravnemu okviru so novinarji še vedno izpostavljenim pritiskom, po mnenju RSF zlasti od nekaterih opozicijskih politikov. Zakon, ki ga je sprejela levosredinska večina, po mnenju nekaterih strokovnjakov nima zaščitnih ukrepov pred morebitnimi zlorabami s strani avtoritarnih vlad. Italija pa je zdrknila nazaj za sedem mest, saj se je z lanskega 49. zdaj znašla na 56. mestu. Pri RSF so navedli grožnje mafije in skrajnežev novinarjem, pa tudi pritiske politike s poskusi omejevanja novinarskega dela na področju pravosodja.

Čezmejno delo je v interesu držav in ljudi celotnega obmejnega prostora

Thu, 30 Apr 2026 11:50:16 GMT

Dokler bodo po svetu divjale vojne in dokler bodo velesile kršile mednarodno pravo, ne bo socialne pravičnosti. V času nasilja, energetske krize, zniževanja plač in pokojnin ter splošnega slabšanja življenjskih razmer bi morale vlade in Evropska unija postaviti delo in človeka na prvo mesto, se pravi pred kapitalom. Na to so včeraj na Škofijah ob prihajajočem prazniku dela opozorili italijanski in slovenski sindikalisti, združeni v medregijskem sindikalnem svetu Furlanija - Julijska krajina - Slovenija.

Na tradicionalnem srečanju na meji, ki poteka že 26 let, so predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poudarili predvsem nujnost izboljšanja položaja čezmejnih delavcev, ki so prepogosto diskriminirani, saj zaradi dela v drugi državi, čeprav le nekaj kilometrov od doma, ne uživajo pravic, ki jim pripadajo. Čezmejno delo pa je - tako je bilo večkrat izpostavljeno - v interesu držav in ljudi celotnega obmejnega prostora.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Prvomajsko jutro bo mrzlo, čez dan pa se bo s soncem segrelo

Thu, 30 Apr 2026 09:41:25 GMT

Z okrepitvijo anticiklona so oblaki ponoči zapustili naše kraje in se je povsod razjasnilo. Danes bo pretežno jasno, sprva bo še pihala zmerna burja, ki bo popoldne slabela in bo zvečer povečini še šibka. Ponoči bo ponehala. Najvišje dnevne temperature bodo le malo nad 15 stopinjami Celzija.

Današnje jutro je bilo ponekod kar mrzlo. V Zgoniku je denimo meteorološka opazovalnica deželne agencije za okolje Arpa namerila najnižjo nočno temperaturo 4,3 stopinje Celzija.

Jutrišnje prvomajsko jutro bo sprva kar mrzlo. Temperature se bodo v FJK ob ponehanju burje marsikje spustile pod 5 stopinj Celzija, ni izključeno, da ponekod v zatišnih legah lahko do okrog ničle.

Jutri čez dan pa bodo ob odsotnosti omembe vrednih vetrov sončni žarki naglo segrevali ozračje. Čez dan bo prijetno toplo. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 20 stopinj Celzija ali rahlo višje.

V soboto in nedeljo bo sončno in topleje.

Občutno se je že ohladilo, zdaj na vrsti še burja

Wed, 29 Apr 2026 16:00:27 GMT

Ob 17. uri se je ozračje po pričakovanjih že občutno ohladilo. Meteorološka opazovalnica deželne agencije za okolje Arpa iz FJK je zlasti na Kraški planoti namerila bistveno nižje temperature kot v preteklih dneh. Na Padričah so denimo ob 17. uri namerili 10,8 stopinje Celzija, kar je skoraj 13 stopinj Celzija manj od včerajšnje najvišje dnevne temperature, ki je bila 23,7 stopinje Celzija, in 8,4 stopinje Celzija manj kot včeraj ob isti uri, ko je bilo 19,2 stopinje Celzija. V Trstu so danes ob 17. uri namerili 14,8 stopinje Celzija, na goriškem letališču pa 13,2 stopinje Celzija oz. 9,3 stopinje manj kot včeraj ob isti uri.

V FJK so se pojavljale in se še pojavljajo povečini šibke do zmerne padavine, ki bodo ponoči ponehale.

V prihodnjih urah se bo burja okrepila. Do 17. ure je meteorološka opazovalnica deželne agencije za okolje Arpa v Trstu namerila najmočnejši sunek 68 kilometrov na uro.

Jutri bo sončno in sprva vetrovno in razmeroma sveže. Pihala bo zmerna do občasno lahko še močna burja, ki bo čez dan slabela in bo zvečer povečini šibka.

Pridržali moškega, ki je ob dnevu osvoboditve streljal na shod v Rimu

Wed, 29 Apr 2026 11:04:38 GMT

V Rimu so danes policisti pridržali 21-letnika, ki je zaradi streljanja na udeležence shoda ob dnevu osvoboditve osumljen poskusa umora in posedovanja orožja. Odvedli so ga v zapor Regina Coeli. Preiskavo, s katero so izsledili storilca, ki je po pridržanju krivdo priznal, je koordiniral rimski generalni tožilec Francesco Lo Voi. Pridržani Eithan Bondi naj bi bil pripadnik rimske judovske skupnosti, med hišno preiskavo so na njegovem domu našli airsoft orožje, nože in izraelske zastave. Zatrdil je, da je dejaven v društvu Judovske brigade, ki pa je to zanikala.

Bondi je 25. aprila, na italijanski praznik ob dnevu osvoboditve, z airsoft pištolo streljal na dve osebi, ki sta nosili rutico Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI). Pri tem sta utrpeli lažje poškodbe. Izsledili naj bi ga s pomočjo posnetkov nadzornih videokamer, s katerimi so rekonstruirali pot, ki jo je opravil s skuterjem, s katerega je streljal na shod pri rimskem Parku Schuster.

V Kopru našli mrtvega moškega

Wed, 29 Apr 2026 09:30:35 GMT

Koprski policisti so včeraj ob 8.09 prejeli obvestilo, da so v zavetišču našli mrtvega moškega. Šlo je za 37-letnika, ki so ga reševalci na kraju oživljali, toda žal mu ni bilo več pomoči. Okoliščine policisti še preverjajo.

Jezikovna okenca bi bilo treba premisliti

Wed, 29 Apr 2026 08:42:36 GMT

Četrt stoletja po sprejetju zaščitnega zakona je pravi čas za obračun doseženih pravic za slovensko narodno skupnost v Italiji, evidentiranje tega, kar je še treba doseči, pa tudi onega, kar bi veljalo spremeniti. Na srečanju z naslovom Slovenščina v odnosu do javne uprave, ki ga je v dvorani krožka Kru.t priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza, kjer je sicer beseda tekla bolj o odnosu javnih uprav do slovenščine kot pa obratno, so sodelovali dosedanji predsedniki paritetnega odbora.

Erika Hrovatin, vodja leta 2017 ustanovljenega Centralnega urada za slovenski jezik pri Deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki je operativen od leta 2018, trenutno pa pod njegovim okriljem deluje 14 zaposlenih, je uvodoma predstavila delovanje urada, njegove projekte in tudi finančni pregled sredstev iz zaščitnega zakona, namenjenih rabi slovenskega jezika v javni upravi v okviru 8. člena omenjenega zakona. Zanjo je v zadnjih šestih letih v povprečju šlo 2,5 milijona od skupnih 10 milijonov evrov, kolikor jih iz tega naslova italijanska država namenja slovenski narodni skupnosti v Italiji za delovanje njenih organizacij in sorodne namene.

Urad, ki ga vodi Hrovatin, med drugim tudi koordinira Mrežo za slovenski jezik v javni upravi FJK, pod okriljem katere delujejo t. i. jezikovna okenca. Za delovanje mreže leto namenjajo dober milijon evrov, drugi največji izdatek pa predstavljajo zaposlitve za določen čas preko agencij za posredovanje dela. Teh je 7 na Centralnem uradu za slovenski jezik, 3 pri deželni Službi za manjšinske jezike, 2 na uradu za promet in 1 na uradu za odnose z javnostmi. Agencijske zaposlitve so hitrejše, a tudi pomenljivo dražje, saj znaten delež teh javnih finančnih sredstev v žep pospravijo agencije za posredovanje dela, do česar je bila v nadaljevanju zelo kritična Ksenija Dobrila, ki je opozorila na nesmotrnost takšne porabe finančnih sredstev.

O ozemlju in posebnem statutu

Deželni tajnik SKGZ Livio Semolič je nato dosedanje predsednike paritetnega odbora (Bojan Brezigar se srečanja ni mogel udeležiti) povabil k predstavitvi osrednjih nalog, pa tudi težav, s katerimi so se soočili v svojem mandatu. »Kar je bilo pred 25 leti težko, bi danes verjetno bilo precej lažje,» je o določitvi ozemlja, na katerem se izvaja zaščitni zakon, dejal prvi predsednik Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanje slovenske manjšine Rado Race. Opozoril je, da od treh razlogov, zaradi katerih je FJK dobila poseben statut, ostaja le še eden, to je prisotnost slovenske narodne skupnosti, kar se po njegovem mnenju premalo poudarja.

Jole Namor, ki je na čelu paritetnega odbora nasledila Bojana Brezigarja, je kot osrednji izziv svojega mandata omenila oblikovanje pravilnika za porazdelitev finančnih sredstev iz zaščitnega zakona. Spregovorila je tudi o razlikah med pokrajinami, saj so jezikovne razmere na Videmskem drugačne od tistih na Goriškem ali Tržaškem. V nadaljevanju je bilo večkrat slišati, da bi bilo t. i. jezikovna okenca treba premisliti, saj da gre za storitev, ki ne ustreza več današnjim navadam, Namor pa je v zvezi s tem opozorila, da so za taka okenca v marsikateri občini na Videmskem dragocena prisotnost.

V času, ko je paritetnemu odboru predsedovala Ksenija Dobrila, je bila v ospredju skrb za slovenski jezik, takrat je tudi zaživel Centralni urad za slovenski jezik. Dobrila je ob tem poudarila, da vse doseženo ne bi bilo mogoče, če njenim predhodnikom ne bi uspelo vzpostaviti zakonske infrastrukture in tudi njene implementacije.

Tako Dobrila kot njen naslednik Marko Jarc, mandat katerega se je sklenil v začetku letošnjega leta, sta ocenila, da so jezikovna okenca v aktualni obliki neučinkovita. Pri novem osmišljanju te storitve bi lahko pomenljivo vlogo odigrala digitalizacija, sta si bila enotna.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Ob 1. maju več čezmejnih dogodkov

Wed, 29 Apr 2026 04:25:00 GMT

Pomen pogodb, novih pravic in zaščite na področju dela, ki se spreminja, a tudi poziv k diplomaciji in dialogu, da spričo napetosti v svetu, ki skrbijo tudi zaradi vpliva na gospodarstvo in zaposlovanje, prevladajo razlogi za mir, so gesla, ki bodo zaznamovala letošnje prvomajske shode v Furlaniji - Julijski krajini, ki jih prirejajo zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil. Za petek, 1. maja, je v naši deželi napovedanih več shodov, sicer se bodo nekateri dogodki s čezmejno noto odvijali že danes oz. jutri.

Za dostojno delo brez meja

Prav danes je ob 11. uri na mejnem prehodu Škofije napovedano tradicionalno čezmejno srečanje, ki ga prireja Medregijski sindikalni svet FJK⁄Slovenija, ki ga sestavljajo sindikati Cgil, Cisl in Uil na italijanski ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov 90. Srečanje ima, kot so zapisali organizatorji, letos poseben pomen, spričo vojn in mednarodnih napetosti, energetske krize, zniževanjem plač in pokojnin ter slabšanja življenjskih razmer. Organizatorji bodo v dokumentu poudarili odločno nasprotovanje ohranitvi začasne ponovne uvedbe schengenskega nadzora na meji, ki negativno vpliva na več kot 15.000 čezmejnih delavcev.

Medregijski sindikalni svet vabi tudi jutri ob 17.30 v dvorani Bergamas v Gradišču ob Soči na javno razpravo z naslovom Dostojno delo brez meja, na kateri bodo sodelovali župani Gorice, Nove Gorice in Gradišča ter deželni vodje Cgil, Cisl, Uil, ZSSS in KS 90.

Shodi po vsej deželi

Na prvomajski praznik pa bo kot že omenjeno tudi več shodov. Tisti v Trstu se bo ob 9. uri začel pri Sv. Jakobu in končal ob 11. uri na Velikem trgu, kjer bo govorila tudi članica državnega tajništva Uil Vera Buonuomo. Shodi bodo tudi v Nabrežini (ob 9.45), Križu (ob 11. uri) in Miljah (ob 10. uri v parku Europa in ob 11.15 na Trgu Marconi).

V Červinjanu se bo shod začel ob 9.30 v Ul. Garibaldi in končal na Trgu Indipendenza ob 10.30 ob sodelovanju tudi delavcev iz kmetijskega sektorja, ki bodo prisotni s traktorji. Prisotne bodo nagovorili član državnega vodstva Cgil Nicola Marongiu, župan Červinjana Andrea Balducci in predsednik deželne sekcije Konfederacije kmetov Italije Franco Clementin.

V videmski pokrajini bosta še dva dogodka: v Rajblu, ki je bil nekoč najpomembnejše rudarsko središče v FJK, bo shod ob 10. uri, v Vidmu pa bo ob 16. uri na Trgu Venerio veliki koncert, ki ga pod pokroviteljstvom občine prirejajo sindikata Cgil in Cisl, zadružne zveze Legacoop, Confcooperative in Coop Alleanza 3.0 ter Culture Arti e Saperi in Carr Service.

Zvezni sindikati prirejajo shod tudi v Pordenonu ob 9.30 na Trgu Martiri del Lavoro s sprevodom, ki se bo končal pred občinsko stavbo, kjer bo ob 11. uri zborovanje. Ob 10.30 pa bo shod v Gradišču s sprevodom, ki se bo začel v Drevoredu Trieste, končal pa ob 11.30 v parku v Drevoredu Max Fabiano. Tam bo udeležence nagovoril član državnega vodstva Cisl Andrea Cuccello.

V register nesnovne kulturne dediščine vpisana agrarne skupnosti in vinogradništvo

Wed, 29 Apr 2026 07:35:00 GMT

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za enoti agrarne skupnosti in vinogradništvo. Prve imajo pomembno vlogo v ruralnih okoljih, na nacionalni ravni pa zaradi ohranitve svojega modela delovanja in novih vlog, denimo varovanja pitne vode. Vinogradništvo ima dolgo tradicijo ter zaznamuje pokrajino in življenje treh vinorodnih dežel.

Kot piše v utemeljitvi vpisa, segajo začetki skupnostnega upravljanja skupnega premoženja daleč v zgodovino, današnje delovanje agrarnih skupnosti pa predstavlja model sožitja in sodelovanja, institucijo na najnižji organizacijski ravni, sposobno samoorganizacije in samoregulacije ter trajnostnega upravljanja.

Agrarne skupnosti povezujejo lastnike zemljišč, ki na osnovi enakih pravic, dolžnosti in obveznosti upravljajo skupno premoženje, največkrat gozdna in kmetijska zemljišča. Glede na geografsko pestrost zemljišč, ki jih upravljajo, se v ljudskem besedišču imenujejo različno, na primer srenja, pašna skupnost, meščanska korporacija, meščanska skupnost, skupnina, jus, soseska, soseščina, gmajna, komun, komunela, zemljiška skupnost, urbarialna skupnost, sosednja.

Vseh agrarnih skupnosti, ki večinoma posedujejo velika zemljišča, je več kot 600, največ na Primorskem, Gorenjskem in Notranjskem. Praksa skupnega upravljanja je živa tudi med Slovenci na Krasu in v zamejstvu. Od leta 2012 jih povezuje Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti, pred tem je te naloge opravljala Zveza agrarnih skupnosti.

Kot piše v opisu enote, je večina agrarnih skupnosti nastala leta 1848 z zemljiško odvezo, ko je bila skupna zemlja pogosto pripisana srenjam ali vasem in dana v upravljanje določenemu krogu upravičencev. Leta 1947 so bile agrarne skupnosti razlaščene in leta 1965 njihovo premoženje podržavljeno. Ponovno so bile formalno ustanovljene leta 1994.

Vinogradništvo v Sloveniji ima dolgo tradicijo in s svojimi značilnimi sortami zaznamuje pokrajino in življenje treh vinorodnih dežel. S to dejavnostjo se poistovetijo lastniki vinogradov na številnih goricah, med katerimi prevladujejo lastniki majhnih družinskih vinogradov, je zapisano v utemeljitvi vpisa.

Večina aktivnih vinogradnikov je organiziranih v vinogradniških društvih, v katerih skrbijo za prenos znanja in nadaljevanje vinogradniške tradicije. Pri tem jih vodita predvsem želja po ohranjanju izročila in skrb za ohranitev tradicionalne podobe vinogradniške kulturne krajine in tradicionalne arhitekture.

Vinogradniška opravila vse leto zahtevajo veliko ročnega dela in prilagajanje naravnim razmeram. Hkrati vinogradništvo pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja. Poseben pomen ima kot nosilec lokalne in nacionalne identitete, saj je povezano s številnimi šegami in navadami ter bogato pesemsko, pregovorno in kulinarično dediščino. Na nacionalni ravni ima vinogradništvo reprezentativni pomen, saj vino nastopa kot kulturni simbol povezovanja ljudi.

Vinogradništvo obsega gojenje vinske trte, pridelavo in predelavo grozdja ter kletarjenje. Zaznamuje pokrajino, gospodarstvo in življenje vinorodnih dežel Podravje, Posavje in Primorska. Tradicija vinogradništva sega v železno dobo. Na mariborskem Lentu pa raste več kot 450 let stara trta, ki se kot simbol slovenske vinogradniške dediščine širi po svetu s svojimi cepljenkami.

Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je v register trenutno vpisanih 140 enot in evidentiranih 413 nosilcev.

Opolnoči v Sloveniji podražitev bencina in pocenitev dizla

Tue, 28 Apr 2026 13:20:54 GMT

Liter bencina zunaj avtocest in hitrih cest bo v Sloveniji od srede z 1,635 evra dražji za tri cente. Cena litra dizla se bo znižala za 2,8 centa na 1,708 evra, kurilnega olja pa za 3,4 centa na 1,352 evra. Trošarin vlada ni spreminjala. Cene bodo veljale do vključno ponedeljka, so danes sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Cene pogonskih goriv na avtocestah in hitrih cestah lahko trgovci medtem od 20. marca oblikujejo prosto. Na večini Petrolovih bencinskih servisov na avtocestah je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti okoli 1,76 evra, za liter dizla pa okoli 1,86 evra. Na Molovih črpalkah so cene nekoliko nižje.

»Zamere in maščevanja so danes prevladujoč jezik v politiki«

Tue, 28 Apr 2026 13:09:50 GMT

Včeraj je sodišče v Washingtonu že zaslišalo 31-letnega Cola Tomasa Allena, ki je v soboto zvečer oborožen s strelnim orožjem in noži želel vdreti v dvorano hotela Hilton, kjer je bilo zbranih več sto udeležencev večerje združenja dopisnikov Bele hiše. Tam je bil tudi predsednik ZDA Donald Trump s soprogo Melanio, poleg njega pa še podpredsednik JD Vance, državni sekretar Marco Rubio in drugi državni sekretarji in veleposlaniki, med njimi tudi slovenski ambasador Iztok Mirošič.

Za komentar sobotnega dogodka v širšem kontekstu ameriške družbe in demokracije smo se obrnili na Elisabetto Vezzosi, profesorico zgodovine ZDA na oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Vprašali smo jo, ali je pogostost poskusov atentata in resnih varnostnih incidentov v drugem Trumpovem mandatu pojav, ki je povezan s krizo demokracije ali s samim predsednikom ZDA. Naša sogovornica meni, da sta zadevi povezani, saj je Trump z nasilno retoriko tako močno okrepil politično polarizacijo, da je v tem zgodovinskem trenutku ni mogoče odpraviti.

»Priča smo agresivnemu jeziku, ki ni le neprimeren, ampak namerno žaljiv do ljudi in družbenih skupin, ki razmišljajo drugače kot ameriška administracija. Vsaka tovrstna žalitev je zdaj tudi legitimirana, saj se Trump v svojem drugem mandatu počuti močnejšega kot v prvem in je prepričan, da lahko počne, kar želi,« je povedala dr. Vezzosi.

Smo torej priča normalizaciji nasilja, ki se iz politike seli v družbo? Vezzosi se s tem strinja, čeprav dodaja, da so ZDA, zlasti zunaj velikih mest, zelo nasilne. A tudi v drugih državah je nasilja zelo veliko. »Posledično prevladuje politika močnejšega. Diplomacija je popolnoma izginila, pogajalske mize so prazne. Zamere in maščevanja so danes prevladujoč jezik v politiki,» je povedala.

Zanimalo nas je še, ali bi lahko vnovični poskus atentata na Trumpa vplival na njegovo priljubljenost med volivci, ki je po dobrem letu predsednikovanja padla na okoli 30 odstotkov. Profesorica Vezzosi meni, da bi se lahko podpora dvignila, a le za las. »Nič ne kaže, da bi lahko imel sobotni dogodek za Trumpa pozitiven učinek, denimo v pričakovanju na novembrske vmesne volitve. Edino, kar bi lahko v trem trenutku dvignilo podporo volivcev, bi bil konec vojne v Ukrajini, če bi bil Trump glavni posrednik, ali morebitna delna zmaga v vojni proti Iranu, saj popolna zmaga ni več mogoča,» je komentirala.

Elisabetta Vezzosi je še opozorila, da se del gibanja MAGA oddaljuje od predsednika, in sicer iz treh razlogov: zaradi vojne v Iranu, visokih življenjskih stroškov, ki so posledica slabe gospodarske politike, in afere okoli Epsteinovih dosjejev. »Povezava z nekdanjim spolnim prestopnikom ni še jasna, zato je pod vprašajem Trumpova moralnost, ki je v ZDA pomembna tema,» je razložila. Po njenem mnenju je ključno tudi sporočilo, ki ga je atentator odposlal svojcem, in v katerem je zapisano, da ni več pripravljen dovoliti, »da pedofil, posiljevalec in izdajalec umaže moje roke s svojimi zločini«.

»To so seveda zelo močne besede. Vendar obstaja del gibanja MAGA, ki razmišlja v to smer. V ZDA se širi zavedanje, da ta predsednik ni sposoben zagotoviti demokratičnega življenja in varnosti v državi,» je še dodala dr. Vezzosi.

Sobotno streljanje ni vplivalo na program štiridnevnega obiska britanskega kralja Karla III. v ZDA. Včeraj se je namreč z ženo Camillo sestal na čajanki z ameriškim predsedniškim parom, danes pa bo nagovoril oba domova kongresa. Povod za obisk, ki poteka ob poostrenih varnostnih ukrepih, je 250. obletnica deklaracije o neodvisnosti, s katero je 13 britanskih kolonij razglasilo neodvisnost. Glavni cilj diplomatske misije pa je umiritev odnosov med državama, ki so se zaostrili po začetku ameriško-izraelske vojne proti Iranu. Donald Trump je namreč evropske zaveznike, med njimi tudi britanskega premierja Keira Starmerja, kritiziral, ker ga niso podprli v vojnih operacijah, in jim zagrozil s povračilnimi ukrepi.

V Izoli z novim odlokom uvajajo turistično takso tudi za potniške ladje

Tue, 28 Apr 2026 12:36:47 GMT

Občina Izola bo izkoristila zakonodajno novost in po novem turistično takso zaračunavala tudi potniškim ladjam. S pavšalnim obračunavanjem glede na število potnikov želijo zagotoviti, da se tudi ladijski turizem vključi v financiranje lokalnega okolja.

Kot izhaja iz spremenjenega odloka o turistični taksi, ki so ga v petek potrdili izolski občinski svetniki, spremembe veljajo za ladje, ki se privežejo ali zasidrajo v izolskem akvatoriju ter potnikom omogočijo izkrcanje.

Višina takse se bo določala pavšalno glede na zmogljivosti ladje. Najvišji dnevni zneski se bodo gibali od 200 evrov za ladje z do 200 potniki pa vse do 3200 evrov za ladje z več kot 3001 potnikom.

Zbrana sredstva bodo v celoti porabili namensko. »Porabijo se za vsebine, povezane z razvojem turizma, urejanjem javnih površin in infrastrukture ter promocijo, pa tudi druge aktivnosti, ki izboljšujejo kakovost bivanja in turistično ponudbo kraja,« so za STA dejali na izolski občini.

Po njihovih ocenah bodo z uveljavitvijo sprememb odloka, ki so usklajene z zakonom o spodbujanju razvoja turizma, zvišali prihodke iz naslova takse. Večji obisk si lahko obetajo tudi lokalni trgovci, gostinci in ponudniki na podeželju.

Večje potniške ladje se sicer v izolskem akvatoriju še niso sidrale. Za vzpostavitev takšnega režima v praksi bo treba predhodno pridobiti vsa zahtevana soglasja, izdelati varnostne načrte ter ustrezne strokovne podlage in maritimno študijo. »Cilj občine je, da obisk potniških ladij poteka urejeno in uravnoteženo z interesi lokalne skupnosti,» so še poudarili.

Pri Kačičah pod vplivom alkohola motorist drvel 152 kilometrov na uro

Tue, 28 Apr 2026 10:23:39 GMT

Pri Kačičah so prometni policisti ob 18.50 kontrolirali 50-letnega voznika motornega kolesa iz Ljubljane. Preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal rezultat 0,45 mg/l, izven naselja, pri omejitvi 90 km/h, mu je bila izmerjena hitrost 152 km/h. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje, podan bo obdolžilni predlog.

Zapeljala v obcestni jarek in pristala na strehi

Tue, 28 Apr 2026 10:12:51 GMT

Koprski policisti so včeraj popoldne posredovali pri Dolnjem Zemonu, kjer je vozilo zapeljalo s ceste in se prevrnilo. Na kraju so ugotovili, da je 57-letna voznica peljala od Ilirske Bistrice proti Jelšanam, kjer je zaradi vožnje preblizu desnemu robu zapeljala v obcestni jarek. Po trčenju je vozilo zasukalo in je obstalo na travnati nabrežni izven vozišča, v nasprotni smeri glede na vožnjo vozila. Pri trčenju sta se lažje poškodovala voznica in sopotnik. Voznici so izdali plačilni nalog.