Tržaška

»Banka nikoli ne zahteva podatkov po telefonu, ne nasedajte lažnemu osebju«

Wed, 28 Oct 2026 17:56:20 GMT

»Spoštovani, obveščamo vas, da poteka poskus telefonske prevare preko predhodno posnetega klica, za katerega se zdi, da prihaja z interne številke banke. Prosimo vas, da ste še posebej pozorni in da ne posredujete osebnih podatkov, dostopnih ali avtentikacijskih kod, prav tako ne izvajajte operacij po navodilih klicatelja. Če prejmete takšen klic, vas prosimo, da ne sledite zahtevam in takoj prekinete klic. Varnost vaših podatkov in prihrankov je ključnega pomena. V primeru dvoma ali za preverjanje pristnosti sporočila, kontaktirajte banko izključno preko uradnih kanalov.«

S tem sporočilom Zadružna kraška banka Trst Gorica na svojih spletnih kanalih opozarja na goljufijo spretnih prevarantov, ki so v teh dneh pod svoj drobnogled postavili stranke slovenske in drugih italijanskih zadružnih kreditnih bank. Izbrano žrtev pokličejo s številko poslovalnice banke, kjer ima odprt račun, ter jo opozorijo, da je prišlo do neavtoriziranega plačila, ki ga je treba blokirati. Od starejših žrtev zahtevajo podatke o računu, na primer kode, mlajše sogovornike pa povabijo, naj med klicem vklopijo zvočnik in odprejo bančno aplikacijo, da skupaj pogledajo zadnje premike na računu. »Banka nikoli ne zahteva nobenih podatkov po telefonu ali po drugih neuradnih kanalih,« je včeraj za Primorski dnevnik spomnila direktorica ZKB Emanuela Bratos, ki se je bila pravkar sestala z vodstvom banke, da bi se pogovorili, kako najbolje ukrepati ob tovrstnih prevarah. »Denar je na banki na varnem. Res pa je, da je primerov poskusov prevar, povezanih s strankami zadružnih bank, v teh dneh veliko. Pravilo, ki ga vedno ponavljamo vsem strankam in na vseh komunikacijskih kanalih, je, naj ne nasedajo. Banka ne sprašuje zasebnih podatkov po telefonu ali elektronski pošti. Isto velja za policijo in karabinjerje.«

Pomembno je, so dodali iz vodstva ZKB, da med klicem ne izgubimo razsodnosti. Prevaranti so zelo spretni in dejstvo, da se na telefonu prikaže številka poslovalnice, lahko vsakogar zmede. A prevarant se predstavi z izmišljenima imenom in priimkom, se dela, da pozna poslovalnico, kjer ima žrtev račun, a na natančnejša vprašanja, ne odgovarja. Iz pričevanj izhaja, da v primeru negotovosti, prevarant žrtve prepričuje, naj preverijo telefonsko številko poslovalnice na spletni strani, a kot rečeno, številko zlahka klonirajo. »Žrtve niso samo starejši in šibkejši ljudje. Spretnost prevarantov prelisiči tudi mlajše,« so dodali iz banke.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Banka Italije spodbuja finančno opismenjevanje mladih in odraslih

Wed, 28 Oct 2026 11:52:00 GMT

November je mesec finančnega opismenjevanja. Banka Italije bo tudi letos otrokom, mladim in odraslim ponudila izobraževanje na področju financ, virtualnih načinov plačevanja, upravljanja osebnih dohodkov z namenom, da spodbudi ozaveščene odločitve na gospodarskem in finančnem področju ter okrepi stanje v Italiji, ki se trenutno uvršča pod povprečje OECD na področju znanja o financah. Program za Trst in Furlanijo - Julijsko krajino sta včeraj predstavila direktor tržaške Banke Italije Massimo Gallo in njegova namestnica Maddalena Ferri. Lani je k izobraževalnim dejavnostim v FJK pristopilo 3348 otrok, mladostnikov in odraslih, na voljo pa je bilo 90 izobraževalnih projektov na daljavo in v živo.

»Danes za tvoj jutri« je geslo, pod katerim so letos pri Banki Italije združili novembrski izobraževalni program, ki je bogat z vsebinami in razdeljen po starosti (ponudba je na voljo le v italijanskem jeziku). V sodelovanju z Deželnim šolskim uradom in šolami se razvija didaktična delavnica Namišljeni prijatelj za osnovnošolce. Otrokom iz četrtih in petih razredov želijo dopovedati, da obstajajo različne kategorije odhodkov, nakupovati pa je treba sorazmerno z denarnimi sredstvi, ki jih premoremo. A tudi, da lahko s prihrankom in vestnim upravljanjem osebnih financ opravi zaželen nakup, ali pa da se lahko v življenju v vsakem trenutku pojavi nepredviden strošek.

Več informacij je na voljo na tej spletni strani.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Poletni niz prireditev privabil več kot 125 tisoč obiskovalcev

Tue, 27 Oct 2026 18:44:00 GMT

Poletna prireditev Trieste Estate je tudi letos razprla kulturo po vsem mestu in na ulice, trge, v parke ter muzeje privabila več kot 125 tisoč obiskovalcev. Med 4. junijem in 31. avgustom so pod okriljem Občine Trst pripravili 437 dogodkov na 57 prizoriščih, skupno pa našteli 125.697 obiskovalcev.

Letošnji program je zajemal glasbo, gledališče, ples, filmske projekcije in druge kulturne vsebine. Občina Trst je z njim želela kulturo približati različnim mestnim četrtim, oživiti javne prostore in okrepiti povezanost med mestom, njegovimi prebivalci ter obiskovalci, je včeraj povedal župan Roberto Dipiazza, ki je po smrti prijatelja in kolege prevzel kulturni resor. Prireditev je po navedbah organizatorjev postala več kot le niz posameznih dogodkov, saj povezuje kulturne ustanove, društva in različne mestne prostore. Med prireditelji je bila na primer tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je priredila koncert Border folk na Verdijevem trgu, na katerem so nastopili Blue Kras, Anakrousis in The Authentics.

V okviru Trieste Estate so pripravili 184 predstav, ki so pritegnile 96.336 gledalcev. Med njimi je bilo 76.236 obiskovalcev brezplačnih dogodkov, 49.461 pa je vstopnice kupilo za plačljive vsebine. Za letni kino so prodali nekaj več kot 13.000 vstopnic. Med prizorišči je največ obiskovalcev pritegnil Verdijev trg, kjer se je na 38 dogodkih zbralo 32.855 ljudi. Sledil je park Muzeja Sartorio, ki je s 97 dogodki privabil 19.424 obiskovalcev. Na Gradu sv. Justa so pripravili 14 prireditev, ki si jih je ogledalo 13.189 ljudi.

Med odmevnejšimi dogodki je bil program na Velikem trgu, kjer se je za koncert skupine Gorillaz zbralo približno 16.000 ljudi. Pozornost je pritegnil tudi koncert s skupino Eiffel 65, ki se ga je kljub dežju udeležilo okoli 5000 obiskovalcev. Muzej J. J. Winkelmann je gostil 30 prireditev. Za izvedbo programa je občina namenila 1,2 milijona evrov, od tega 550.000 evrov iz prihodkov turistične takse. Pomemben del projekta je bila tudi promocija: od maja do avgusta so na uradnem spletnem mestu zabeležili 19.397 edinstvenih obiskovalcev in 48.933 ogledov strani, objave na družbenih omrežjih pa so dosegle več kot 100.000 ogledov. V času prireditve so za deželne in nacionalne medije pripravili tudi 280 sporočil za javnost in drugih vsebin.

Prvi kandidat za tržaškega župana je Francesco Cervesi

Tue, 27 Oct 2026 17:28:23 GMT

Tržaška predvolilna tekma se zaostruje, še preden je levosredinski tabor izbral svojega kandidata. Akcija je izstopila iz pogovorov o skupni kandidaturi in za župana predlagala Francesca Cervesija. Odločitev odpira vprašanje, kako bo vplivala na širšo levosredinsko koalicijo Skupna prihodnost, ki se še vedno usklajuje med Francescom Russom in Mitjo Gialuzom. Na drugi strani desnosredinski tabor še ne razkriva, kdo bi lahko nasledil Roberta Dipiazzo, zato ostaja pred občinskimi volitvami prihodnjo pomlad odprtih več ključnih vprašanj. Spomnimo, da je majska anketa, ki jo je naročila DS, širši levosredinski koaliciji pripisala 49 % podpore, stranka Akcija pa naj bi prispevala dva odstotka.

Prvi županski kandidat Cervesi se je predstavil na novinarski konferenci, na kateri je bilo večkrat poudarjeno, da ta predstavlja tretji politični pol. Inženir in podjetnik bo na volitvah za župan prihodnjo spomlad nastopil z Akcijo, z liberalnimi demokrati in s stranko Ora!. Njihov cilj je ponuditi liberalno in reformistično alternativo tradicionalni delitvi na levico in desnico ter nagovoriti volivce, ki s ene prepoznavajo v nobenem od obeh blokov.

Za Akcijo je ta kandidatura odmik od sedanjega sodelovanja pri pogovorih širše levosredinske koalicije Skupna prihodnost. Pokrajinska sekretarka Daniela Rossetti je še v prvi polovici leta sodelovala na srečanjih razširjene koalicije, vendar naj bi se jih zdaj udeleževala le osebno, ne kot predstavnica stranke. Aprila, ko je bil za sekretarja tržaške sekcije izbran Arturo Governa, se je utrdila usmeritev v samostojno politično pot. Cervesi sicer v tržaški politiki ni novinec. Leta 2011 je kandidiral za predsednika Pokrajine Trst na listi Un’Altra Trieste, medtem ko se je Franco Bandelli potegoval za župana. Cervesi je bil nato izvoljen za pokrajinskega svetnika. leta 2021 je nato sodeloval v novi županski kampanji Franca Bandellija. Ali bo novi politični pol do volitev ostal samostojen ali se bo pozneje odprl za morebitne dogovore, še ni jasno.

Cervesi je na novinarski konferenci pojasnil, da je zamisel o kandidaturi dozorela predvsem na podlagi njegovega dobrega poznavanja mesta in naložbenih izzivov, s katerimi se Trst sooča v obdobju prehoda. Med prednostnimi nalogami je izpostavil revitalizacijo Starega pristanišča. »O tem govorimo že 30 let, konkretnega premika pa še vedno ni,« je opozoril in poudaril, da bi bilo treba čim prej objaviti razpis za izvedbo projekta.

Škedenj bodo razbremenili prometa

Wed, 28 Oct 2026 06:41:00 GMT

V tržaških občinskih uradih nastaja načrt za nova parkirna mesta in novo prometno ureditev v Škednju, ki ga nameravajo uresničiti v okviru širše urbane regeneracije območja. Osnutek načrta so pred približno enim mesecem predstavili v sedmem rajonskem svetu tržaške občine, ki je pristojen med drugimi za škedenjsko mestno četrt. V ponedeljek pa so se rajonski svetniki v dvorani tržaškega občinskega sveta srečali z odbornikom Michelejem Babudrom in občinskimi tehniki, da bi se podrobneje seznanili s časovnico in predvidenimi posegi.

Na prvem mestu je zagotovitev večje cestno-prometne varnosti v škedenjski mestni četrti in torej ureditev con s hitrostjo 30 kilometrov na uro ter namestitev hitrostnih ovir. Cilja drugih prometnih sprememb, ki jih bodo uvajali postopoma, v skladu z razpoložljivostjo sredstev, sta zmanjšati tranzitni promet skozi mestno četrt in pridobiti več parkirnih mest z uresničitvijo novih parkirišč.

Simulacije so pokazale, da bi po uvedbi načrtovanih enosmernih ulic po Škedenjski ulici peljalo od 100 do 150 vozil na uro manj, so pojasnili občinski tehniki. Kar se tiče novih parkirnih mest, osnutek načrta predvideva razširitev že obstoječega parkirišča v Ulici Carpineto in dodatno parkirišče na območju Ulice Pane bianco, nasploh pa več možnosti za parkiranje kljub odstranitvi parkirnih mest na ožjih ulicah, ki ovirajo promet in ogrožajo cestno-prometno varnost.

Skupno je projekt za promet v Škednju vreden več kot milijon evrov in je del širše urbane regeneracije na tem območju, ki jo financirajo z evropskimi sredstvi.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku

Na poti v šolo se bodo učili slovenskih besed

Tue, 27 Oct 2026 16:53:35 GMT

Po proseških in kontovelskih kotičkih in ulicah, na poti, ki jo vsakodnevno opravljajo otroci, da pridejo do šole, je po novem postavljenih 31 tabel s slovenskimi besedami. Gre za projekt, poimenovan Slovenščina na ulici, ki ga je zasnovalo Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka Prosek - Kontovel v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (Slori) in s finančno podporo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

»Zavedali smo se, da je včasih tudi besedišče naših otrok, ki obiskujejo slovensko šolo, skromno. Projekt je nastal torej iz želje, da bi mi sami nadgradili znanje slovenščine,« je povedala Veronika Sossa, ki si je projekt zamislila v okviru domačega društva Jaka Štoka. Enostavne besede spremljajo otroke na poti v šolo ali vrtec, v trgovino, v Kulturni dom in v Soščevo hišo oziroma preprosto vse, ki se sprehajajo po Proseku in Kontovelu. »Prepričani smo namreč, da če vsak dan prebereš slovensko besedo oziroma stavek ali poved, se jo naučiš. Projekt smo imenovali slovenščina na ulici, v bistvu pa je to manjši tečaj slovenščine na prostem,« je ugotavljala.

Med besedami na ulicah najdemo na primer knjigobežnico, ob njej pa tudi koristno možnost izmenjave knjig, pri šoli mimoidoče nagovorijo učilnica na prostem, dvoriščna vrata, prehod za pešce in pločnik, nedaleč stran je ekološki otok, pri lekarni pa preberemo glagol naročiti se. Besede naj bi se v času tudi spreminjale, da bi jih lahko bralci usvojili čim več.

Ko je šolski zvonec danes naznanil začetek pouka, so na dvorišču pred osnovno šolo Avgusta Černigoja na Proseku slovesno odkrili tablo. Predstavnici društva (Sossa in Barbara Ferluga) ter Slorija (Gomisel) so predstavile projekt, zapel je osnovnošolski zbor. Na odprtju se bili prisotni tako osnovnošolci vaške slovenske šole kot tudi italijanske (obe ravnateljici sta namreč podprli projekt) ter razred prvostopenjske srednje šole Frana Levstika s Proseka, starši in vaščani.

Z nogo se je zagozdil pod kopač

Tue, 27 Oct 2026 14:45:00 GMT

Na delovišču pri stopnišču Bonghi v Rocolu je prišlo danes okoli 14. ure do hujše nesreče na delu, v kateri se je poškodoval 30-letni delavec. Kot so za Primorski dnevnik pojasnili tržaški gasilci, je ponesrečenčeva noga ostala ukleščena pod kopačem znamke Bobcat, pri čemer naj bi moški utrpel zlom kosti.

Ma kraju so posredovali reševalci službe 118, gasilci, varnostni organi in inšpektorji za delo pri zdravstvenem podjetju Asugi. Kot so razložili gasilci, njihova intervencija naposled ni bila potrebna, reševalci so moškega sami izvlekli na varno. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali na zdravljenje v katinarsko bolnišnico, moški naj ne bi bil v življenjski nevarnosti. Varnostni organi in delovni inšpektorji preiskujejo okoliščine nesreče.

Brcal je kartomate in napadel policiste

Tue, 27 Oct 2026 13:12:00 GMT

Najprej se je spravil nad kartomate v glavni hali tržaške železniške postaje in jih poskušal poškodovati. Nato je stopil v sanitarije ter začel brcati v steklena vrata in groziti zaposlenemu. Pripadniki železniške policije so aretirali 36-letnega državljana Bangladeša, ki se pogosto zadržuje na železniški postaji in nima stalnega prebivališča. Do dogodka je prišlo že 2. oktobra, a je kvestura novico sporočila šele danes.

Ko so policisti poskušali pomiriti razgrajača, jih je začel žaliti, poskušal pa jih je tudi brcniti in udariti s pestmi. Ko so mu ukazali, naj zapusti železniško postajo, jih je fizično napadel. V spopadu sta bila lažje poškodovana dva policista. Kljub upiranju so 36-letnika obvladali in aretirali. Najprej so ga odvedli na postajo železniške policije, da ga legitimirali. Tudi tam je nadaljeval z žaljenjem policistov, ki so ga kmalu zatem odvedli v koronejski zapor. Zoper njega so podali ovadbo zaradi suma poskusa poškodovanja tuje lastnine, groženj, žaljenja uradne osebe, upiranja uradni osebi in napada na uradno osebo.

Kje merijo hitrost v tem tednu

Tue, 27 Oct 2026 14:05:00 GMT

Tržaška lokalna policija sporoča, da bo v tem tednu (ponedeljka, 26. oktobra) do nedelje, 1. novembra, z laserskim merilnikom nadzorovala hitrost voznikov v Ulici Carnaro, v Miramarskem drevoredu in na Repentabrski cesti, ki z Opčin vodi proti Colu.

Namen lokalne policije, poudarjajo, ni kaznovanje udeležencev v prometu. S kontrolami želijo zagotoviti spoštovanje hitrostnih omejitev ter varnost na najbolj nevarnih tržaških cestah. Zato tudi preventivno opozarjajo na kontrole.

Na drugem festivalu znanosti več obiskovalcev

Tue, 27 Oct 2026 12:33:00 GMT

Šolski laboratoriji na Canestrinijevi ploščadi v tržaškem Svetoivanskem parku so tudi letos odprli svoja vrata javnosti, da bi širili znanstveno kulturo. V okviru tridnevnega dogodka RaSTEM - Raziskovalni Stefanovi mednarodni dnevi, ki ga prireja Državni izobraževalni zavod Jožef Stefan, so bili 3D tiskalniki, robotska roka, razne snovi in drugi šolski pripomočki na razpolago za demonstracije in eksperimente, ki so se jih udeležile osnovne in prvostopenjske srednje šole, otroci s starši in drugi radovedni obiskovalci.

V sklopu festivala, ki je potekal med četrtkom in soboto, so na šoli priredili predavanja raziskovalcev in strokovnjakov z več podrocij, organizirali so tudi tehno-znanstveni sejem, na katerem so razstavljale tako italijanske kot slovenske raziskovalne in izobraževalne ustanove.

"Letos smo v fokus postavili umetno inteligenco, ki je v tem trenutku vroca tema, obenem smo predstavili tudi ostale panoge, ki presegajo ucne nacrte in so lahko zanimive tudi za širšo publiko," je povedal ravnatelj DIZ Jožef Stefan Primož Strani. Poudaril je, da je festival znanosti v svoji drugi izdaji številcno zrasel, postopoma pa pridobiva tudi na prepoznavnosti. "Naš cilj je, da RaSTEM postane tradicionalni dogodek. V našem prostoru imamo zelo živahno in razvejano kulturno dejavnost, manjkal pa je subjekt, ki bi skrbel za promocijo znanosti. Pomislili smo: zakaj pa ne bi to nalogo prevzela šola," je pojasnil ravnatelj.

Festival RaSTEM je letos pritegnil več obiskovalcev kot lani, priredili so tudi več predavanj z izvedenci. Prvo je bilo na vrsti četrtkovo predavanje Marka Kokola, strokovnjaka za umetno inteligenco in digitalne tehnologije, nato se je šolsko pritličje za dva dni prelevilo v center znanosti in raziskovanja, odprt vrstnikom, bodočim sošolcem in širši javnosti. Dijaki in dijakinje so z učnim osebjem pripravili delavnice in eksperimente na področju kemije in biologije, matematike, mehanike in elektronike, pa tudi informatike in virtualne realnosti, medtem ko so v temu namenjeni dvorani potekali t. i. talk RaSTEM oziroma krajša predavanja inženirjev, fizikov, oceanografov in drugih raziskovalcev.

V petek stavka in protest po Trstu

Tue, 27 Oct 2026 07:28:00 GMT

»Pred letom dni smo obsojali genocid v Gazi in opozarjali, da nas bo mednarodno vojno dogajanje udarilo po žepih. Danes beležimo vsesplošno draginjo, namesto za socialo se denar namenja za oboroževanje. Italija pa ostaja med večjimi državami v Evropi edina, v kateri so se plače skozi leta znižale.«

S temi besedami je predstavnik sindikata USB Sasha Colautti včeraj v knjigarni Knulp naznanil petkovo splošno stavko in sprevod po mestu, ki bo okoli 10. ure krenil izpred četrtega vhoda v tržaško pristanišče. Stavko in sprevod so podprli tudi mladi, združeni v Zvezo dijakov (Rete studenti medi), sindikata Cobas in USI, gibanje Zdaj Trst ter Pakt za avtonomijo. Colautti ni želel razkriti, po katerih ulicah bo potekal sprevod. Namignil je le, da bo protestnike pot vodila do Trga Libertà pred glavno železniško postajo. »Ta trg je namreč postal simbol militarizacije naše družbe, omejevanja delovanja humanitarnih delavcev, v imenu varnosti,« je opozoril Colautti.

Dijaki pa bodo na protestu predvsem opozarjali na potrebo po vlaganju v dotrajane šolske stavbe. Pretekli četrtek je na primer počena cev poplavila eno od stranišč liceja Petrarca v Ulici Rossetti.

Lokalna Liga: Politika se ne sme izgubljati v notranjih sporih

Tue, 27 Oct 2026 10:35:00 GMT

Medtem ko se Liga po ponovni izvolitvi Mattea Salvinija spoprijema z vprašanjem, kako znova pridobiti volivce, njeni lokalni predstavniki poudarjajo, da se politika ne sme izgubljati v notranjih sporih in državnih obračunavanjih. V Trstu so v ospredju stanovanja, turizem in razvoj mesta, v devinsko-nabrežinski občini pa zastopanje prebivalcev in vsakodnevno občinsko delo. Prav razkorak med političnimi boji na državni ravni in pričakovanji ljudi na terenu bo eden od izzivov stranke, ki jo bo Salvini vodil še do leta 2030.

Na nedeljskem izrednem kongresu v Milanu je dosedanji vodja Lige prejel 465 glasov, njegov izzivalec Massimo Garavaglia pa 146. Čeprav je bila zmaga pričakovana, je Garavaglia s približno četrtino glasov pokazal, da v stranki obstajajo tudi drugačna stališča. Njegova kandidatura je odprla vprašanje volilnega nazadovanja in prihodnje usmeritve stranke, zlasti na severu Italije, kjer je bila Liga tradicionalno najmočnejša.

Tržaška pokrajinska sekretarka Lige Pamela Rabaccio se v razpravo o notranjih razmerjih moči ni želela spuščati. Poudarila je, da je bilo glasovanje svobodno in tajno, sama pa želi pozornost nameniti predvsem lokalnim izzivom. Med njimi so stanovanjska problematika, potrebe ranljivejših skupin ter usklajevanje turističnega razvoja s kakovostjo življenja prebivalcev. Turizem mestu prinaša gospodarske koristi, vendar mora biti razvoj po njenem mnenju premišljen in vključujoč. Pri velikih prireditvah, kot je Barcolana, bi bilo treba izboljšati upravljanje prometa in mestnih storitev, pri čemer bi lahko pomagale tudi digitalne rešitve. Tudi pri širši politični usmeritvi Lige se zavzema za manj izključujočo držo in več pozornosti do volivcev, ki se ne prepoznajo nujno v najostrejših stališčih desnice. »Menim, da se moramo vrniti k izhodiščem in se bolj usmeriti proti sredini,« je poudarila. »Politika mora reševati probleme, ne pa se ukvarjati z velikimi filozofijami. Prinašati mora rezultate.«

Med pomembnimi razvojnimi vprašanji Trsta je izpostavila tudi Staro pristanišče. Prepričana je, da je treba projekt začeti uresničevati in postopoma oživiti njegove prostore. O kandidatu desnosredinske koalicije za prihodnje županske volitve še ni želela govoriti. Prvi korak bo skupni dogodek 27. novembra, na katerem naj bi desnosredinske stranke predstavile dosedanje delo in prihodnje cilje.

Podobno previden je bil pri oceni kongresa Walter Pertot, občinski svetnik Lige v opoziciji v devinsko-nabrežinski občini. Povedal je, da je dogajanje v Milanu spremljal predvsem prek medijev in da bo počakal na dodatne informacije lokalne organizacije. »Naše prednostne naloge so daleč od državnih sporov in zakulisnih političnih iger,« je poudaril. Njegovo delo ostaja povezano predvsem z zastopanjem občanov in obravnavo lokalnih vprašanj. S predstavniki drugih strank opozicije se v občinskem svetu pogovarjajo, o nadaljnjih korakih pa se dogovarjajo glede na posamezne zadeve. Pri državnih vprašanjih je njegov glavni stik pokrajinska tajnica Rabaccio.

Medtem Salvini napoveduje novo poglavje za stranko. Predstavil je novo podobo in ime Liga – zvezna Italija, s čimer želi federalizem in večjo vlogo severnih dežel znova postaviti v ospredje. Salvini je napovedal tudi oblikovanje devetčlanskega političnega tajništva.

Ko začnemo človeške pravice obravnavati kot oviro za naš mir ...

Tue, 27 Oct 2026 05:25:00 GMT

V Trstu je kvestura v dogovoru s prefekturo v zadnjih dneh določila, da lahko prostovoljske organizacije na Trgu Libertà nudijo pomoč migrantom, ki prihajajo po balkanski poti, le ob delovnih dneh, od 18. do 20. ure, pri čemer so izključeni vikendi in prazniki.

»Je čas za besede in čas za molk.« S temi besedami se začenja poslanica tržaškega škofa Enrica Trevisija, v kateri ponuja stališče Cerkve glede na to, kar se dogaja v svetu in v Trstu. »Kot Cerkev smo se vprašanja migracij - beguncev in prosilcev za azil - skušali lotiti na svoj način in v skladu s svojo identiteto. Nikakor ne z besedami, ki bi podžigale ideološke spore in polemike, ampak z dejanji: odprli smo zatočišče v Ulici Sant’Anastasio za otroke, ženske in ranljive osebe, zatem še prostore Spazio 11. Z dialogom, ker smo prepričani, da so besede namenjene gradnji mostov, ne pa ustvarjanju dodatnih razkolov,« je zapisal škof.

Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je opozoril, da politika nima pri tem vprašanju ničesar. »Nobenega ideološkega spora ni, razen s strani združenj, ki izkoriščajo migrante, da kritizirajo institucije.« Dogajanje na trgu je opredelil kot demonstracijo, ki odpira vprašanja javnega reda in miru. Trg po njegovi oceni pripada vsem, zato je treba omejiti »demonstracije«.

V kakšno družbo se spreminjamo, se ob tem sprašujejo pri gibanju Articolo 21. Ko družba ne razlikuje več med človekom, ki trpi, in nelagodjem, ki ga njegovo trpljenje povzroča tistim, ki ga opazujejo, pomeni, da je v krizi. Kaj ostane od človekovih pravic, ko jih začnemo obravnavati kot oviro za naš mir?

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

S petjem so se poklonili nepozabnemu Ignaciju Oti

Mon, 26 Oct 2026 16:20:16 GMT

V nedeljo zvečer je na Dolgi kroni zaživel koncert v spomin na Ignacija Oto z naslovom Življenje darovano glasbi, ki so ga ob njegovi petindvajseti obletnici smrti priredili člani Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik iz Doline v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD), Zadružno kraško banko Trst Gorica in Zadrugo Dolga Krona Dolina.

V imenu dolinskega društva je pozdravila predsednica Breda Cunja z željo, da bi »predstavili tudi naslednikom, kdo je bil Ignacij Ota«. Nastopilo je veliko število zborov tako iz dolinske občine kot od drugod, zapeli so tudi številne Otove pesmi oziroma dela, ki jih je on priredil. Slavnostni govornik Boris Pangerc je podal predvsem osebne občutke in izkušnje, ki jih je doživel z Nacjotom, kot skladatelju pravijo v rojstni Dolini, ter dodal, da »Ignacij Ota je resnični, pravi, pristni in zgledni rodoljub, ker je bil pokončen, pošten, iskren in predan narodu in delu za narod, s koreninami trdno v slovenski zemlji, globoko vraščen v tkivo svoje rojstne vasi«.

Predsednik ZSKD Karel Ražem je opisal Otov lik in njegovo delo, posebej je izpostavil, da je »poznal potrebe pevcev in želje poslušalcev«, bil »steber pri ustanovitvi revije Primorska poje, ki še danes povezuje pevske zbore na obeh straneh meje«, v imenu družine pa je spregovorila Otova soproga Mira, ki je poudarila, da »Nacjo ni nikoli zapustil družine in je skupaj z Davorinom še tukaj z nami« ter se tako, poleg možu, poklonila tudi spominu na preminulega sina, ki je petdeset let pel v zborih. Za zaključek je zaželela vsem zborom, da bi »še dolgo peli, ker tako negujejo slovensko besedo in pesem«.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Gabriele Salvatores že sedmič snema v Trstu in prvič pri Briščikih

Mon, 26 Oct 2026 11:38:00 GMT

Roman goriškega pisatelja Paola Maurensiga La variante di Lüneburg (Lüneburška varianta) je doživel filmsko priredbo, ki jo režira znani italijanski režiser, nekdanji oskarjev nagrajenec Gabriele Salvatores. Snemanje poteka v Rimu in Trstu, kjer je v soboto producentska hiša Leone Film Group v hotelu Savoia Excelsior Palace priredila sprejem za novinarje.

»Na tem projektu delamo že tri leta,« je povedal Salvatores in zaupal, da je na Trst posebno navezan, »tu sem snemal že šest svojih filmov in v tem hotelu prespal več kot tisoč noči«. Tokrat, je dodal, je prvič postavil kamero na Veliki trg, ki pa bo v filmu videti nekoliko drugačen, saj je »Maurensig sanjal o filmu v polsenci, o temi in ognju, polnem napetosti«.

Noir zgodba, ki pripoveduje o šahovskem dvoboju, dolgem 40 let, in o tem, kako se skozi desetletja prepletata življenji dveh igralcev, se razvija na Dunaju. Če je Salvatores v filmu Napoli - New York spremenil Trst v ameriško metropolo, ga bo tokrat v avstrijsko prestolnico. »Trst je odličen Dunaj,» se je nasmehnil Damian Hardung, ki v filmu igra eno od glavnih vlog ob Toniju Servillu, Sebastianu Kochu, Eduardu Scarpetti in Thomasu Prennu. Mladi nemški igralec prvič sodeluje v večji produkciji in zelo ceni natančnost italijanskega režiserja. V filmu odigra svojo vlogo v italijanskem in nemškem jeziku.

Pred leti je nastopil v gledališču Rossetti, zdaj pa se drugič vrača v Trst kot protagonist Lüneburške variante. Veliki italijanski igralec Toni Servillo je včeraj priznal, da mu je mesto zelo všeč. V treh tednih snemanja je strnil vlogo starejšega šahista, ki pripoveduje tesnobo boja na šahovnici z razburkanim zgodovinskim ozadjem.

Še iščejo statiste

Lüneburška varianta je večja produkcija, za katero potrebuje režiser veliko število statistov. Že septembra so agencije začele z iskanjem. Prvih 500 naj bi pred dvema mesecema že zaposlili za predvidene snemalne dni.

Trenutno pa iščejo kandidate, ki so pripravljeni prilagoditi svojo pričesko in se obriti do golega. A tudi moške med 25 in 70 leti starosti ter druge statiste za snemanje kadrov do polovice novembra. Več informacij je na voljo na e-naslovu galaxia.comparse@gmail.com.

Usad v Ulici Pindemonte

Sat, 24 Oct 2026 17:12:00 GMT

V noči s petka na soboto so morali tržaški gasilci posredovati v Ulici Pindemonte, kjer se je zrušil del zidka ob cestišču. Glede na veliko višinsko razliko med zidkom in sosednjimi bloki, ki se nahajajo v nižje ležečem vzporednem Drevoredu 20. septembra, in na možnost večjih strukturalnih problemov, so gasilci zavarovali širše območje okrog usada. Cesta je vsekakor prevozna, prikrajšana pa je bila ob nekaj parkirnih mest.

Narodni dom pri Sv. Ivanu čaka še test nosilnosti poda

Sun, 25 Oct 2026 05:31:00 GMT

Še test nosilnosti poda oziroma tal je potreben, potem pa naj bi bilo večjih del v Narodnem domu pri Sv. Ivanu le konec. Tako je med pogovorom za Primorski dnevnik potrdila predsednica Fundacije Narodni dom Lidia Glavina, pri kateri smo preverjali, kako je s prepisom lastništva nad svetoivanskim domom z Dežele FJK. Dodala je, da gre manjšo zamudo pri zaključku del pripisati administrativnim postopkom, ki zahtevajo svoj čas. »Vsakodnevno smo na vezi s pristojnimi z Dežele Furlanije - Julijske krajine in temeljito spremljamo vsak premik. Birokracija pa je dolga in zapletena, vsako pismo o prevzemu posla zahteva tudi do štiri tedne,« je pojasnila.

Najverjetneje 2. ali 3. novembra bodo strokovnjaki v Narodnem domu opravili obremenilni preizkus, da bi preverili, ali podlaga prenese težo knjižničnih premičnih arhivskih regalov, ne da bi prišlo do nevarnih posedanj, je pojasnila Glavina. Pred samim prenosom lastnine Narodnega doma na Vrdelski cesti na fundacijo, mora Dežela FJK namreč zagotoviti popolno ureditev poslopja, kar vključuje tudi kritje stroškov za preverjanje odziva konstrukcije pod vplivom sil in za rešitev s tem povedane težave, ko bi se morebiti pojavila, je spomnila.

Najraje bi delila z nami vest, da je vse zaključeno, je zaupala Glavina. »Zavedamo se, da so premiki počasni, bo pa nedvomno vse ustrezno dodelano,« je namignila. Ostali administrativni postopki medtem potekajo nemoteno, zato upa, da bo podpis administrativnega dokumenta o prevzemu lastništva končno naslednji korak.

Medtem so v poletnih mesecih uredili težko pričakovano prezračevanje v kletnih prostorih stavbe, kjer bodo namestili arhiv oziroma bogat fond Narodne in študijske knjižnice.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

»Vsak bi moral poznati enega Alija«

Mon, 26 Oct 2026 08:59:00 GMT

Mudassar Ali prihaja iz Pakistana, že več let pa živi v Trstu, kamor je prispel peš po balkanski poti. Čeprav ne zna pisati in brati, pozna kar štiri jezike. K pisanju črk ga je uvedel novinar Primorskega dnevnika in avtor knjige A kot Ali (Založništvo tržaškega tiska) Martin Poljsak, ki je s protagonistom svoje knjige v petek sedel na oder Salezijanskega gledališča v Istrski ulici v Trstu in pred polno dvorano krstno predstavil svoj prvenec.

Predstavitev je vodila urednica ZTT Martina Kafol, sodelovali so tudi Alijevi prijatelji in stranski junaki Poljsakove knjige, prostovoljca Skupnosti sv. Egidija Federica Laboranti in Enea Bordon ter bivši predsednik skupnosti, pri kateri sodeluje tudi sam Ali, Paolo Parisini. O Alijevi zgodbi ni bilo slišati veliko, saj je za to na voljo knjiga, ki v 24 črkah oziroma poglavjih pripoveduje o njegovem otroštvu v Pakistanu, njegovih dogodivščinah in ljudeh, ki jih je protagonist srečal na svoji življenjski poti. V gledališču pa je jasno prišlo do izraza, kakšen je Ali in kaj prinašajo drobci njegove zgodbe, iz katerih je avtor ustvaril pravi »manifest radikalnega humanizma«, kot je delo označil novinar in avtor spremne besede Boštjan Videmšek.

Koliko je bil star takrat, ko je prispel v Trst, sam Ali ne ve. V mestu in okolici ga marsikdo pozna, njegova starost pa ostaja neznanka. »Saj ta sploh ni tako pomembna. Ko sem z najmlajšimi, sem mlad kot otrok, ko sem s starejšimi, se malo postaram,« se je pošalil Mudassar Ali. Ko je res bil še otrok, v Pakistanu, se je igral s kamni in peskom, se je spominjal. »Vedno pa sem bil radoveden in sem se želel učiti od drugih,« je povedal. Sam ne ve, če se bo kdaj vrnil v svoj rojstni kraj. »Moje matere ni več, nihče me ne bi več pričakal na hišnem pragu. Sam se ne bi vrnil, s prijatelji pa mogoče,« je pojasnil. O Trstu pa je dejal, da je kot druga mati, ki je poskrbela zanj.

Alijevi prijatelji ga opisujejo kot izjemno empatičnega, odprtega človeka in izvrstnega komunikatorja, ki se bo odlično razumel s komerkoli. Zelo zgovorni so nekateri dogodki, ki so se jih spominjali: »Takrat, ko so na Trg Svobode (Trg Libertà, op. ur.) prispeli bosi begunci in si je Ali brez pomislekov snel svoje čevlje, ter jih ponudil njim«, »vsakič, ko sem ga potreboval, in mi je bil ob strani«, »ko smo obiskali Kraško ohcet v Repnu in so ga tudi tam vsi pozdravljali kot starega prijatelja,« so pripovedovali. »Poznati Alija je edinstvena izkušnja. Vsak bi moral poznati enega Alija,« je prepričana Federica Laboranti.

Ali, skratka, spominja na nekakšnega filmskega junaka, je dejal Poljsak in pristavil, da se bo prav zaradi tega iz knjižnega projekta o njem porodilo še nekaj novega. »Več kot toliko pa ne morem razkriti,« je dejal.

100-letnica osvoboditelja Trsta in Kopra

Mon, 26 Oct 2026 08:01:00 GMT

Črni kal Osvoboditev Kopra in takoj nato Trsta med 28. aprilom in 1. majem 1945 je to, kar Danilo Ivančič – Duško najbolj hrani v spominu svojega življenja, ki se je začelo malo potem, ko je mama zaključila jutranja opravila na domačiji v Gabrovici pri Črnem Kalu, ob 9.25 dne 21. oktobra 1926. V sredo so stoletnico rojstva proslavili v vaškem spominskem domu, ki ga je Danilo z ostalimi sovaščani zgradil.

Slavljenec je posebej izpostavil, da je to spominski dom na grozote, ki so se zgodile v teh krajih, med katerimi izstopa požig vasi, ki ga vsako leto obeležujejo 28. maja, na isti dan, ko so leta 1944 Nemci, ob sodelovanju italijanskih fašistov in slovenskih domobrancev, tudi ubili devet domačinov. Prav do domobrancev je bil posebej kritičen in dodal, da »so bili stokrat hujši od Italijanov, ki so dvajset let pili kri«. Spominski dom na upor in pokončnost teh krajev in ljudi, ki so veliko zahajali tudi v Mačkolje, Prebeneg in Dolino, kamor je tudi Danilov brat Bogdan hodil na partizanske sestanke.

Vnukinja Naja je prebrala dedovo pismo koprskemu županu, s krajšim povzetkom Danilovega življenja, ki je bilo v najzgodnejših letih zaznamovano z veliko revščino, proti kateri se je skušal zoperstaviti tako, da se je zaposlil v tržaškem pristanišču, vendar brez dovolilnice, ki je takratne oblasti niso izdajale Slovencem. Dalje opisuje še boj za osvoboditev Kopra, ki se je začel 28. aprila 1945, nato šolanje v Ljubljani in Beogradu ter zaposlitev na koprski občini in sodelovanje z različnimi obalnimi krajevnimi skupnostmi in končno pomen gradnje spominskega doma. V dvorani je bil tudi Miloš Ivančič, ravno po njegovem očetu je dobil ime tudi Danilo, ki je pred leti že zabeležil spomine v publikaciji Ko so v Gabrovici zorele češnje. Sledil je uradni nagovor z zahvalo za nesebično pomoč in za to, da je »ustvaril dom in vezi, ki še danes združujejo«. Besedo je nato prevzel slavljenec, ki je povedal, kako so jih leta 1943 za pustni ples na Socerbu aretirali, jih stlačili na kamion in odpeljali, medtem pa je zbolel in so ga poslali v bolnico v Varese, kjer je prejel ukaz, da se mora vrniti domov na okrevanje.

Ignacij Ota, življenje darovano glasbi

Sun, 25 Oct 2026 09:39:00 GMT

Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik iz Doline se bo danes ob 17. uri poklonilo spominu preminulega sovaščana, skladatelja, pevovodje in kulturnega delavca Ignacija Ota. Ob 25. obletnici smrti mu bo na spominskem koncert zapelo sedem zborov: otroški zbor Fran Venturini, ki ga vodi Suzana Zeriali, ženska vokalna skupina Stu Ledi - vodi Anastazija Puric, ženska vokalna skupina Danica z Biseri z Vrha, ki jo vodi Tina Balta, mešani pevski zbor Fran Venturini, ki ga vodi Cinzia Sancin, mešani pevski zbor SPD Radiše iz Koroške, ki ga vodi Sandra Lampichler, moški pevski zbor Rogaška Slatina pod vodstvom Franca Plohla in domači moški zbor Vodnik z dirigentko Anastazijo Puric. Vsi bodo izvajali Otove priredbe in avtorske skladb.

O delu Ignacija Ote pri Zvezi slovenskih kulturnih društev (bil je tudi med soustanovitelji revije Primorska poje) bo na koncertu, ki so ga naslovili Življenje darovano glasbi, spregovoril predsednik Karel Ražem. Zveza je tudi pokroviteljica koncerta, ki sta ga omogočila še ZKB Trst Gorica in Zadruga Dolga Krona. Občinstvo na Dolgi Kroni pa bo nagovoril tudi domačin Boris Pangerc.