Tržaška

Primorsko proslavilo več kot tisoč nastopajočih

Sat, 12 Sep 2026 18:36:00 GMT

Kulturni program današnje državne proslave ob prazniku priključitve Primorske matični domovini je sooblikovalo več kot tisoč nastopajočih. Pod režijo se je podpisala Katja Pegan. Da znajo preteklost z aktualnimi prijemi povezati s sodobnostjo, je dokazalo več kot tisoč nastopajočih. Mali in veliki pevci, plesalke in plesalci, mažoretke, godbeniki, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod taktirko Pie Cah, skavti, taborniki, jahači, kantavtorji: Primorski, predvsem pa enemu njenih najžlahtnejših predstavnikov Srečku Kosovelu, so se poklonili z dovršenim kulturnim programom, ki so ga okronali trije padalci. Ob zvokih glasbe iz prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, ki je bil leta 1947 sneman tudi na Tržaškem in pripoveduje o trdoživosti Primorcev, so po lipiškem nebu zajadrali z evropsko in slovensko zastavo ter praporom z napisom: Primorska za vedno!

Prvi so na prizorišče prijahali lipicanci, osem žrebcev je elegantno »zaplesalo« na melodije Kar je res, je res, Ne bom pozabil na stare čase in druge zimzelene uspešnice legendarnih Faraonov. Skavti in taborniki pa so ob zvokih Pesmi o svobodi s slovenskimi zastavicami signalizirali besedi Kosovel in Kons ter besedi oblikovali s telesi (posnel jih je dron in sliko predvajal na velikem ekranu). Kosovelov Kons 5 pa je v rock-metal različico preoblikovala glasbena skupina Špatula. Tudi za naslov proslave so organizatorji iskali navdih v Kosovelu. Jaz sem smehljajoča se luč se glasi verz iz pesmi Ves svet je kakor, ki jo je posebej za včerajšnji praznik uglasbil skladatelj Patrik Greblo. Premierno so jo izvedli pevka Tinkara Kovač in združeni otroški pevski zbori.

Karleta Špacapana, pristnega Primorca, ne zlomi ne avstrijska, ne fašistična, ne nacistična in niti jugoslovanska oblast. Zgodbo kmeta, ki svoje vino ponudi edino le partizanu, ki pri njem ponoči išče zavetje, je predstavil kantavtor Iztok Mlakar. »Primorci ne se dat, ne se bat, ne se prodat,« je publiko nagovoril izolski kantavtor Drago Mislej Mef, preden bi s Pinkoti vžgal s svojo pesem Svoboda, v katero je vpletel verze in melodijo Bilečanke. Bučen aplavz je požela tudi Bella ciao, tokrat v nekoliko bolj »adrenalinski« izvedbi, saj sta jo spremljali švigajoči lipiški dirkalni kočiji. In potem je iz tisočih grl zadonelo Vstajenje Primorske. Združena Primorska je spet našla svoj pravi obraz.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku

»Dragi vnuki, prizadevajte si za zeleno prihodnost svoje mestne četrti«

Sat, 12 Sep 2026 17:00:00 GMT

Pred nekdanjo Poštno postajo pri Sveti Mariji Magdaleni se je včeraj zbrala množica domačinov, da bi ponovno zahtevala boljše življenjske pogoje, več zelenih površin in osnovnih storitev. V mestnem predelu, ki je bil nekoč zeleno obrobje mesta, so v zadnjih letih zgradili več stanovanjskih kompleksov, posekali stoletna drevesa in zanemarli potrebe domačinov. Pred tremi leti je tako nastal odbor za Magdaleno Maddalena Vive, ki se je tokrat zbral pred gradbiščem novega stanovanjskega kompleksa.

Skupnost se je včeraj srečala na pobudo Valda Cozzija, predstavnika omenjenega odbora, ki si posebno prizadeva za mestno četrt. Na svoj 74. rojstni dan je s simboličnim pismom dedka vnukom poskusil gradbenikom in politikom razložiti, katere so resnične želje prebivalcev in zakaj si želijo trga, kjer danes nastaja nova večnadstropna palača s parkirnimi mesti.

»Drage vnukinje in vnuki, ta kraj je del našega spomina,« tako Cozzi, »bil je naša orientacijska točka, živi del v mozaiku identitete naše četrti. Danes smo priča nepopravljivi izgubi tega prostora, kulturne in družbene dediščine. Nekdanja Poštna postaja in drevesa za njo so uničena, morda pa lahko še rešimo trg, čeprav se zdi njegova usoda že zapečatena«. Cozzi ne želi, da bi pri Magdaleni izgubili še en košček zgodovine in zaprli prostor občankam in občanom, »naj bo javen, z zelenico in postajališčem v senci visokih dreves«.

V Starem pristanišču promovirajo šport

Sat, 12 Sep 2026 15:05:00 GMT

Od golfa so sabljanja, od joge do plezanja, kalistenike in karateja. Staro pristanišce je te dni pravi raj za ljubitelje gibanja. Še danes in jutri v kongresnem centru Generali in na širšem obmčju v njegovi okolici poteka Let’s Move Fitness Festival, ki je posvečen fitnesu in zdravemu življenjskemu slogu. Prireja ga društvo Pro Loco Trieste v sodelovanjus tržaško občino. Obiskovalcem je na voljo več kot 90 ur brezplačnih fitnes vadb v kombinaciji s tekmovanji, pogovori in drugimi dogodki.

Športno naselje je odprto od 8.30 do polnoči. Prednost pri vstopu imajo udeleženci, ki so se prijavili na spletni strani www.letsmovefestival.com, prijava pa je možna tudi ob vhodu. V večernih urah, ko bo tu odmevala glasba, je vstop prost. Na omenjeni spletni strani je mogoče izbrati športne panoge, v katerih se želimo preizkusiti in rezervirati termin (če so seveda prosta mesta še na voljo). Ponujajo pa na primer tudi lekcije samoobrambe in pravilnega dihanja ter ledene kopeli.

Več bo tudi gostov. Danes ob 18. uri na primer pričakujejo olimpijskega prvaka v sabljanju Alda Montana, jutri ob 17. uri pa pustolovca Alexa Bellinija, ki bo spregovoril o svojih ekstremnih avanturah na različnih koncih sveta.

Narodni domovi zapirajo, Slovenci se družijo po spletu

Fri, 11 Sep 2026 21:15:32 GMT

Kako pojem slovenstva dojema generacija izseljencev, ki živi v globalnem svetu in za katero fizična razdalja ni ovira, temveč izziv?

Iz tega vprašanja so izhajali udeleženci včerajšnje uvodne okrogle mize Slovenstvo v svetu Ryanair generacije, ki je sledila uradnemu odprtju letošnjih študijskih dnevov Draga. Ti v organizaciji Društva slovenskih izobražencev (DSI) in Slovenske prosvete že enainšestdesetič potekajo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, tokrat na temo človeškosti v povezavi s tehniko in umetno inteligenco. Predsednik DSI Martin Brecelj je spomnil, da je geslo letošnje Drage Kosovelov verz »Eno je sveto: Preprosto in Pristno«, s katerim se obenem želijo pokloniti pesniku Krasa ob njegovi stoti obletnici smrti. Študijski dnevi Draga pa so namenjeni tudi razmisleku o tem, kako lahko tehnološki pripomočki prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu.

»Naj bodo stiki tudi realni«

Ob predsedniku so občinstvo pozdravili tudi gostje. Med njimi je bila Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki je izpostavila tako pasti kot priložnosti, ki jih prinaša tehnologija. »Tehnologija lahko krepi našo narodno zavest in ljubezen do naše domovine, obenem povezuje mlade, ki hodijo v svet novim izkušnjam naproti,« je tudi povedala. Obenem je opozorila, da tehnologija ne more nadomestiti realnega stika s sočlovekom. »Ne pozabimo: tehnologija nas ne razbremenjuje številnih opravil, da bi imeli več časa za tehnologijo, temveč da bi imeli več časa drug za drugega,« je poudarila.

O svojih izkušnjah »Slovencev po svetu« so na okrogli mizi spregovorili Dejan Valentinčič, Nežka Figelj, Eva Marija Kavaš Puc in Marcelo Brula.

Danes se bodo študijski dnevi Draga v parku Finžgarjevega doma na Opčinah nadaljevali z okroglo mizo Umetna inteligenca - motor epohalnih sprememb, ki bo ob 16.30. Sodelovali bodo Andrej Flogie, Marko Grobelnik in Jan Macarol.

Prvi kamen na poti čiste energije

Fri, 11 Sep 2026 17:09:04 GMT

Postavitev temeljnega kamna v kamnolomu zveni nekoliko hudomušno, pa vendar označuje tokrat začetek izvedbene faze projekta Green Energy, ene od glavnih naložb, ki jih je v zadnjih letih načrtoval bazovski sinhrotron Elettra, in bo prispevala k okrepitvi energetske trajnosti raziskovalne infrastrukture, ki združuje tisoče raziskovalcev iz več kot petdesetih držav. S skupno naložbo v višini približno 26,5 milijona evrov projekt predvideva izgradnjo v nekdanjem kamnolomu Scoria nad Borštom fotovoltaične oz. sončne elektrarne z močjo 8,8 megavatov, sestavljene iz 13.000 visoko učinkovitih sončnih modulov, ki bodo letno proizvedli več kot 11.600 megavatnih ur energije. Ta bo prek 4,2 km dolgega podzemnega kabelskega voda pokrila približno 25 odstotkov energijskih potreb raziskovalnega centra. Sporazum o nameri so leta 2024 podpisali Dežela FJK, občini Trst in Dolina ter Elettra, dopoldne so projekt predstavili na krajši slovesnosti v kamnolomu.

»Velike raziskovalne infrastrukture, kot sta pospeševalnik Elettra 2.0 in laser Fermi, za delovanje potrebujejo zelo velike količine energije, ki mora biti neprekinjena in zanesljiva. Kriza, ki se je začela leta 2002 z izjemnim dvigom stroškov energije, nas je postavila v težave. Prisiljeni smo bili zmanjšati delovanje infrastrukture in posledično omejiti možnosti dostopa mednarodni znanstveni skupnosti. Tudi nepričakovano težavo pa znamo raziskovalci spremeniti v izziv,« je včeraj usmeritev v obnovljive vire energije zaupal Giovanni Comelli, predsednik in glavni izvršni direktor sinhrotrona Elettra. Projekt je od preproste fotovoltaične elektrarne pridobil veliko širši obseg, saj združuje proizvodnjo energije, znanstvene raziskave, okoljsko sanacijo in valorizacijo ozemlja.

Da vrača načrt dostojanstvo območju, je poudaril dolinski župan Aleksander Coretti. »Skalnati greben bo postal vir čiste energije. Danes moramo spodbujati modele energetske samozadostnosti in uvajati obnovljive vire energije, pri čemer morata znanstvena inovativnost in varstvo okolja hoditi vzporedno in se celo med seboj dopolnjevati.« Napovedane ministrice za univerzo in raziskovanje Anne Marie Bernini ni bilo, je pa namesto nje pozdravil generalni sekretar ministrstva Marco Mancini; ministrstvo je v projekt vložilo 21 milijonov evrov. »Kamnolom, ki je nekoč zagotavljal gradbeni material, bo zdaj zagotavljal energijo za raziskovanje.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Furlanska cesta spet prevozna

Fri, 11 Sep 2026 16:29:51 GMT

Zgornji del Furlanske ceste je bil tudi v petek zaprt za promet, od sobote dalje pa bo cesta spet prevozna.

Pred tem so si gozd pod kontovelskim Ključem in pri vrhu Kontovelske rebri ogledali geologi in gasilci. Od tu je namreč med četrtkovim obilnim deževjem na Furlansko cesto padlo kamenje. Eden izmed kamnov je bil velik okrog 60 centimetrov in bi lahko povzročil veliko škodo, zato so stabilnost območja preučevali geologi, je za Primorski dnevnik pojasnil predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras Pavel Vidoni.

Prevozno podjetje Trieste Trasporti je medtem sporočilo, da bodo avtobusne proge 42, 44 in 46 v soboto, 12. septembra, ponovno prevažale potnike po Furlanski cesti. Ukinjena bo tudi izredna avtobusna povezava med Trgom Oberdan in zaporo na Furlanski cesti.

Na Katinari in pri Bombelju bi lahko nastala javna parka

Sat, 12 Sep 2026 07:28:00 GMT

Po letih razprav o prihodnosti Katinare in bližnje okolice sta pripravljena konkretna projekta, ki bi lahko pomembno spremenila podobo tega dela Trsta. Območji nekdanjega Collinija in nekdanjega skladišča smodnika pri Bombelju bi lahko uredili v javna parka. Demokratska stranka in Zdaj Trst pozivata občinsko upravo, naj zagotovi potrebna sredstva in določi jasen časovni načrt za izvedbo.

Območje nekdanjega Collinija pri Katinari je že več let v središču urbanističnih in okoljskih razprav. Njegova prihodnost je povezana tako z razvojem okoliške infrastrukture in območja tržaške bolnišnice kot tudi s prizadevanji prebivalcev in lokalnih političnih skupin za ohranitev in povečanje zelenih površin. Med zahtevami, ki so se v minulih letih večkrat pojavile, so bili tudi ureditev prostora za šport, druženje in preživljanje prostega časa ter zaščita bližnjega borovega gozdiča.

Občinski svetniki DS Valentina Repini, Luca Salvati in Štefan Čok ter svetnika gibanja Zdaj Trst Riccardo Laterza in Giorgia Kakovic so lani s proračunskima amandmajema zagotovili po 30 tisoč evrov za izdelavo dveh študij izvedljivosti: eno za ureditev zelenega sistema Katinare, vključno z območjem nekdanjega Collinija, eno za ureditev nekdanjega skladišča smodnika pri Bombelju.

Obe študiji so mestne oblasti konec julija prejele. Iz njih izhaja, da je ocenjena vrednost za ureditev območja pri Katinari okrog 966.000 evrov, ureditev območja nekdanjega skladišča pri Bombelju pa približno 590.000 evrov. Po oceni predlagateljev bi lahko oba prostora dobila novo javno funkcijo in hkrati pomenila pomembno povečanje zelenih površin v četrti, ki jo zaznamujejo intenzivni urbanistični in infrastrukturni posegi.

Draga mladih z višješolskimi dijaki o medčloveških odnosih in UI

Fri, 11 Sep 2026 15:44:53 GMT

»Poskrbite, da bodo ljudje ob vas srečni. Gojite sodelovanje, medsebojno pomoč in dotaknite se bližnjega.« Kratka in jasna so navodila Dana Podjeda, predavatelja, ki je danes uvedel Drago mladih. Dopoldanske delavnice s predavanjem z naslovom DRAGAlgoritmi - V času umetne inteligence ne pozabimo na medčloveške stike je nastal v režiji Mladih v odkrivanju skupnih poti (MOSP), ki so v park Marijanišča na Opčinah povabili dijakinje in dijake višjih razredov slovenskih tržaških drugostopenjskih srednjih šol. V središču pozornosti je bila osrednja tema 61. Študijskih dnevov Draga, že omenjena umetna inteligenca.

Predsednik društva MOSP Jakob Tul je na prireditvenem prostoru sprejel okrog 260 dijakov in z napovedovanjem koordiniral dogajanje. Dogodku so sledili tudi predsednica SKGZ Nives Cossutta, predsednik SSO Walter Bandelj in generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Kunstelj. Kakšen je realen svet mladih, različen od tistega, ki ga na zaslonu ponujajo algoritmi, je vprašanje, ki ga je prisotnim za MOSP postavil Jernej Močnik v svojem pozdravu: »Koliko gledamo svet skozi telefon in koliko telefon vpliva na percepcijo, ki jo imamo o realnosti?«

Dopoldan so mladi udeleženci preživeli v družbi predavatelja in po skupinah na štirih delavnicah, na katere so se predhodno prijavili. Vodili so jih člani društva MOSP in mladi prostovoljci ljubljanskega zavoda za izobraževanje, raziskovanje in kulturo Socialna akademija, ter strokovnjaki. Na delavnicah so dijaki prevzeli vlogo algoritma v družbenih omrežjih in prilagajali vsebine uporabnikom, postavili vprašanje o tem, ali družbena omrežja izkoriščajo človeka, kakšen naj bo dialog med spletnimi nasprotniki in kako nastajajo novice, ki preplavljajo splet oz. kako preverjati dejstva in razločiti med pravim novinarstvom in lažnimi novicami. Pri tem so se udeleženci preizkusili v vlogi novinarjev in pripravili intervju z večerno gostjo študijskih dnevov Evo Marijo Kavaš Puc.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Mladega skuterista po trčenju odbilo na tramvajske tračnice

Fri, 11 Sep 2026 13:13:57 GMT

Danes okrog 13.30 sta na Opčinah v križišču med Narodno ulico in Ulico Carsia trčila avtomobil in skuter, pri čemer je 17-letnega voznika skuterja odbilo na tramvajske tračnice in je obležal na tleh.

Na kraju so bili reševalci deželne službe za nujno medicinsko pomoč 118, ki so mu nudili najnujnejšo zdravstveno oskrbo in so ga nato prepeljali v katinarsko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je utrpel poškodbe rok.

Prispeli so tudi gasilci, ki so zavarovali območje in odpravili posledice nesreče ter organi pregona, ki preiskujejo njene vzroke.

Kot kaže, je skuterist prehiteval avtomobil, ko je trčil v njegov levi bok in je izgubil nadzor nad skuterjem, pri čemer ga je odbilo na tračnice.

Ob ponovnem zaprtju padriškega predora dolge kolone s Krasa proti Trstu

Fri, 11 Sep 2026 08:30:08 GMT

Danes zjutraj je s Krasa proti Trstu nastal prometni kolaps. Dolge kolone vozil so nastajale pred padriškim predorom, za katerega je bilo za sinoči napovedano, da bo po vzdrževalnih delih spet prevozen, medtem ko so ga sinoči ob 18. uri ponovno zaprli za promet za teden dni. Zastoji so nastajali na nekdanji Trbiški cesti in tudi na Novi cesti za Opčine. Gre med drugim za posledico zaprtja Furlanske ceste, so potrdili lokalni policisti, ki je od včeraj, kot smo poročali, zaradi usada neprevozna. Zaprli so jo pod kontovelskim Ključem, pri vrhu Kontovelske rebri.

Prevoznik Trieste Trasporti je vzpostavil nadomestni avtobusni prevoz med Trgom Oberdan in območjem pri hišni številki 431 na Furlanski cesti, do območja zapore. Avtobusni liniji 42 in 44 sta bili preusmerjeni na Novo cesto za Opčine.

Furlanska cesta še zaprta za promet

Thu, 10 Sep 2026 17:30:29 GMT

Zaradi obilnega dopoldanskega naliva so posebno zahtevne razmere nastale na Furlanski cesti, kjer je zaradi zemeljskega plazu pod Napoleonsko cesto prišlo do padanja kamenja. Furlansko cesto so zato zaprli pod kontovelskim Ključem, pri vrhu Kontovelske rebri, trenutno je še zaprta, po navedbah lokalne policije ni znano, kdaj bo spet prevozna.

Zahtevali bodo povratek odprte meje

Fri, 11 Sep 2026 05:33:00 GMT

Evropski poslanci iz vrst Socialistov in demokratov, Slovenec Matjaž Nemec, Avstrijec Andreas Schieder in Hrvat Marko Vešligaj, verjamejo, da se v povezovanju med narodi in državami skriva ključ do uspeha, in to predvsem v regiji Alpe Jadran, kjer imajo tudi jezikovne manjšine poseben pomen. To je trojico gnalo na Alpe Adria Tour skozi Avstrijo, Slovenijo, Italijo in Hrvaško.Včeraj so se poslanci Evropskega parlamenta prek Celovca, Jesenic, Posočja in Nove Gorice ter Gorice spustili vse do Trsta, kjer so se z javnostjo in njenimi predstavniki srečali v kavarni San Marco. Beseda je tu tekla tudi o zamrznitvi schengenskega režima med Italijo in Slovenijo in nuji po čimprejšnji ponovni vzpostavitvi prostega prehoda državnih meja. Danes bodo pot nadaljevali proti Kopru, Bujam in Pulju.

Ker je bila senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc odsotna zaradi dela v Rimu, je svojo misel s tremi poslanci delila zgoniška županja Monica Hrovatin. »Tržaška etapa turneje Alpe Adria Tour je pomembna, ker so vrednote, na katerih temelji združena Evropa, ogrožene. Nezadovoljstva, ki se krepi v državah ustanoviteljicah EU, ne smemo zanemariti in ga prepustiti uničujoči pozornosti skrajno desnih sil,« je dejala Hrovatin. Opozorila je tudi na škodljive posledice ponovne uvedbe nadzora na mejnih prehodih, pri katerem vztraja italijanska vlada.

Z njo se je strinjal evropski poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec. Kot je pojasnil za Primorski dnevnik, bo v Bruslju še naprej pritiskal na Evropsko komisijo, da od Italije doseže konec kontrol na meji. »Nadzor na mejah ne pripomore k varnosti evropskih državljanov, za to obstajajo drugi instrumenti,« je bil jasen Novogoričan, ki se zaveda, da nadzor najbolj oškoduje lokalno prebivalstvo in čezmejne delavce.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku

Triletni sporazum o sodelovanju med kvesturo in univerzo

Thu, 10 Sep 2026 17:03:50 GMT

Na tržaški kvesturi sta včeraj tržaška kvestorica Lilia Fredella in rektorica Univerze v Trstu Donata Vianelli podpisali triletni sporazum o nameri za novo in plodno sodelovanje. Podpisnici sta se zavezali, da bosta spodbujali, razvijali in utrjevali priložnosti in skupne pobude.

Rektorica Vianelli je opozorila, da so v sporazum vključeni tako študenti kot profesorji. »Zlasti našim študentom odpira nove priložnosti za opravljanje študijske prakse oziroma raziskovalne štipendije na policijskem področju po zaključeni univerzitetni karieri. Pa ne le na pravnem področju, kot bi lahko zmotno pričakovali. Tudi na medicinskem, gospodarskem, političnem, kemijskem ali biološkem,« je poudarila in namignila, da je povezav med obema stvarnostma več od teh, kar si jih lahko predstavljamo.

V točke sporazuma se je poglobila nato Fredella. Opozorila je v prvi vrsti na sprejem in neke vrste »prvo pomoč« tujim študentom in profesorjem pri olajšanem in hitrejšem vključevanju v novo državo oziroma pridobivanju osrednjih informacij za bivanje. »Naši študenti iz držav zunaj EU in naši gostujoči profesorji bodo po novem lažje prišli do dovoljenj za bivanje in vseh dokumentov, ki jih potrebujejo za to, da imajo priznan status,« je dodala rektorica.

Na Padričah dobrodelni turnir golfa

Fri, 11 Sep 2026 07:31:00 GMT

Športno društvo Golf Club Trieste na Padričah bo v nedeljo gostilo dobrodelni dogodek, s katerim bodo zbirali sredstva za oddelka za onkologijo in hematologijo tržaške bolnišnice. Dogodek z naslovom Uno swing per le cure je namenjen tako članom golf kluba kot vsem ostalim, ki jih zanima ta šport. Vabljene so tudi družine.

Na programu bo turnir v golfu, na katerem bodo igralci odigrali vseh 18 lukenj po sistemu Stableford, pri katerem se točke podeljujejo glede na dosežke na posameznih luknjah. Na dnevu odprtih vrat se bodo lahko v golfu preizkusili tudi tisti, ki se z njim še niso ukvarjali, pri tem pa jim bo pomagala profesionalna golfistka Giulia Sergas. Priredili bodo tudi tekmovanje v patanju, torej natančnem spravljanju žogice v luknjo z udarcem po zelenici, ki bo odprto vsem. Predstavili bodo nove palice za patanje, sledili bodo nagovori, podelitev nagrad, dobrodelna loterija ter zaključek s sladico in penečim vinom.

Dogodek na Padričah letos prirejajo drugo leto zapored. Lani so na dobrodelnem športnem druženju za katinarsko bolnišnico zbrali kar dvajset tisoč evrov. Letos je dogodek podprlo še večje število sponzorjev, udeležence čakajo bogate nagrade.

Pod vodstvom umetnice so spoznavali različne slikarske tehnike

Fri, 11 Sep 2026 10:03:00 GMT

Za ustvarjalen, razigran in barvan začetek septembra je tudi letos poskrbel tržaški Zadružni center za socialno dejavnost v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Lonjer - Katinara. Organizaciji sta priredili otroški likovni teden v lonjerskem Športno-kulturnem centru, delavnic se je udeležilo 22 otrok med 6. in 12. letom starosti.

Ustvarjalne delavnice, na katerih so udeleženci spoznavali različne slikarske tehnike, so priredili v zadnjem tednu pred začetkom pouka, vodila jih je umetnica Ajlin Visentin. Vsak mali umetnik je ustvaril po dve deli na dan in ju ob zaključku likovnega tedna s seboj odnesel v slikarski mapi. Obiskali smo jih na zadnji dan letošnjih delavnic, ki so se zaključile prejšnji petek.

V okviru delavnic so otroci razvijali svoje umetniške veščine in spoznavali predvsem tehniko akvarela, ob tem pa so tkali nova prijateljstva in preživeli zadnje poletne dni pred začetkom pouka v družbi. Z likovnim tednom želita namreč organizatorja omogočiti mehak in ustvarjalen prehod v novo šolsko leto. »Otroci so tu potopljeni v še napol sproščeno vzdušje. Po eni strani imajo čas za igro, po drugi se učijo likovnih tehnik, kar zahteva koncentracijo in prilagajanje navodilom,« je za Primorski dnevnik povedala koordinatorka likovnega tedna iz Zadružnega centra za socialno dejavnost Valentina Serdinšek. »Slikanje dobro vpliva na otroka tudi zaradi tega, ker si, kadar slikaš, tu in zdaj. Omogoča ti torej popolno pomiritev,« je pristavila.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Razpravljali bodo predvsem o umetni inteligenci in pametnih sistemih

Thu, 10 Sep 2026 11:00:00 GMT

V času, ko se s celo vrsto vprašanj obračamo na umetno inteligenco, organizatorji festivala znanosti Trieste Next vabijo, da odgovore poiščemo pri raziskovalcih, znanstvenikih in izvedencih, ki bodo na tržaškem Velikem trgu od 25. do 27. septembra oblikovali program že 15. tržaškega festivala znanosti. Ta bo tokrat posvečen pojmu mišljenja in vprašanju, kaj pravzaprav pomeni misliti v času, ko so umetne inteligence (UI) in drugi kompleksni sistemi zmožni vse zahtevnejših oblik medsebojnega komuniciranja.

Program festivala so predstavili včeraj v tržaškem Urban centru predstavniki krajevnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so tudi Univerza v Trsu, raziskovalno središče Area Science Park, inštitut za oceanografijo in geofiziko OGS ter mednarodna visoka šola Sissa. Pri organizaciji festivala sodelujejo tudi javne ustanove, med temi Dežela Furlanija - Julijska krajina in Občina Trst, ter medijska skupina NEM z dnevnikom Il Piccolo. Za letošnjo izdajo so izbrali naslov La forma del pensiero. Interazioni tra cervelli e intelligenze (Oblika mišljenja. Interakcije med možgani in inteligencami). Govor pa ne bo le o UI, temveč tudi o nevroznanosti, učenju, zdravju, okolju in znanstveni diplomaciji. Poleg Velikega trga bo Trieste Next obiskal še gledališče Verdi, gledališče Miela, Urban center, muzej LETS in druge lokacije.

S festivalom bo Trst, mesto znanosti, zaživel ob več kot sto dogodkih in nastopih tristo gostov. Med temi so organizatorji izpostavili Lambrosa Malafourisa, profesorja kognitivne in antropološke arheologije na Univerzi v Oxfordu, ki bo v petek, 25. septembra, ob 21. uri nastopil v gledališču Verdi. Razglabljal bo o tem, zakaj je človek edina vrsta, ki svoje izkušnje nenehno opazuje in premišljuje. »Kaj pa iz nas počenjajo algoritmi,» se bo vprašal arheolog.

Izpostavili so tudi znanstveno konferenco v obliki koncerta z naslovom DNA, ki bo v soboto, 26. septembra, ob 21. uri prav tako v gledališču Verdi. Evolucijski filozof Telmo Pievani bo pripovedoval o izvoru življenja vse do odkritja DNK-ja in rakastih obolenj ter do načinov, s katerimi se znanost bori proti tej bolezni.

Festival znanosti se bo sicer začel že pred uradnim odprtjem, ki bo na Velikem trgu v petek, 25. septembra, ob 11. uri. Dan prej, 24. septembra, ob 18. uri bo v gledališču Miela projekcija dokumentarnega filma Budinich. Il pirata della scienza. Posvečen je Paolu Budinichu, fiziku, ki je pripomogel k nastanku mednarodne znanstvene skupnosti v Trstu in k prepoznavnosti Trsta kot mesta znanosti.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

V Trstu poplave, zaprli Furlansko cesto, železniška postaja blokirana

Thu, 10 Sep 2026 09:05:50 GMT

Zaradi posledic močnega jutranjega naliva, med katerim je v nekaj več kot eni uri padlo več kot 50 litrov dežja na kvadratni meter, v Trstu nastajajo težave. Zgornjo polovico Furlanske ceste so lokalni policisti zaradi usada zaprli za promet.

Težave so nastale tudi v Miramarskem drevoredu, kjer so se ob železniškem nadvozu nabrale večje količine vode in poplavile cestišče. Zaprli so ga za promet. Avtobusa št. 6 in št. 36 so preusmerjali po Starem pristanišču. Malo pred 11. uro so odpravili posledice poplav in je promet znova stekel.

Marsikje, med drugim na nabrežju, je prišlo do poplav. O težavah v prometu poročajo tudi na nekdanji Trbiški cesti pri t.i. križišču na H.

Poplavilo je tudi železniško postajo.

»Rešiti želim problem parkirišč in izboljšati ogled notranjosti gradu«

Thu, 10 Sep 2026 05:33:00 GMT

Pet mesecev po prevzemu vodenja Miramarskega gradu je novi direktor Guido Comis že zastavil vrsto sprememb. Naslednik Andreine Contessa želi obisk gradu narediti bolj prijazen, sodoben in vsebinsko razgiban, hkrati pa se spopada z enim največjih izzivov - kako ob vse večjem obisku zagotoviti dostopnost in ohraniti dragoceno dediščino. Z njim smo se pogovarjali o prvih vtisih, načrtih in prihodnosti Miramarskega gradu in parka.

Kateri je prvi vtis oziroma prva stvar, ki ste jo o Miramarskem parku spoznali šele od blizu in je od zunaj niste mogli videti?

Našel sem zelo spodbudno delovno okolje. Razmere v Miramarskem gradu sem namreč že precej dobro poznal, saj sem jih pred prihodom preučil z različnih vidikov. Seveda pa marsikaj odkriješ šele, ko začneš tukaj delati. Najbolj me je presenetilo okolje, tako s človeškega kot s strokovnega vidika. Našel sem zelo prijetno okolje, predvsem pa kolege, ki so zelo zavzeti, strokovni in dobro pripravljeni.

Ko danes prečkate vhod parka in gradu, kaj vidite drugače kot pred petimi meseci, ko ste prevzeli vodenje te kulturne znamenitosti?

Pravzaprav vidim, kako se razvijajo številne stvari, ki so bile zastavljene že pred mojim prihodom. Naj navedem kot primer cesto, ki vodi do gradu. Poleti so bila zaključena dela na komunalni infrastrukturi - ceveh, ki potekajo pod cesto in so pomembna tudi za energetsko učinkovitost gradu. Grad se bo zdaj priključil na plinsko omrežje, prej pa je bil ogrevan na kerozin. Ta dela so bila del NOO programa in so bila po načrtih zaključena poleti. Zaradi njih je bilo sicer veliko nevšečnosti na cesti in parkirišču. Tudi drugi projekti, povezani s tem mehanizmom, so bili zaključeni.

Kaj sledi zdaj?

Kmalu bomo odprli manjšo razstavo, ki bo uvod v novo pot za obiskovalce. Ta se bo v primerjavi z današnjo v pritličju razvijala v nasprotni smeri. Začela se bo z razstavo, posvečeno nastanku te nekoliko nenavadne arhitekture gradu. Grad je namreč zgrajen sredi 19. stoletja in med njegovimi nazobčenimi stolpi, okni in izrazito romantičnim videzom obstaja določeno neskladje. Ustvarjen je bil v obdobju romantike, kot da bi šlo za starodavno ruševino, v resnici pa je bil zgrajen razmeroma v sodobnem času. Predstavili bomo tudi vire navdiha, ki so spodbujali tovrstno arhitekturno zasnovo. S tem želimo obiskovalcem nekoliko bolje pojasniti, kaj pravzaprav gledajo in kako to stavbo umestiti v njen zgodovinski in arhitekturni kontekst oz. v okus časa, ki je navdihoval Maksimilijana Habsburškega. Postopoma bi rad spremenil tudi smer ogleda. Danes so nekatere dvorane nekoliko zapostavljene. Mislim na dvorano Rosa dei venti, ki je danes ena zadnjih prostorov na ogled in ostaja nekoliko odmaknjena. Trenutno tam ni prostora, kjer bi se obiskovalci lahko ustavili in odpočili - ni niti enega stola, kavča ali česar podobnega. Tudi v glavni dvorani so stoli, ki niso najbolj primerni - plastični so nekoliko v nasprotju z vsem okrasjem prostora. Sedeže bomo dodali tudi v prostorih ob vhodu, ki ne bodo več namenjeni vhodu, temveč bodo postali zaključek muzejske poti.

Kdaj bomo videli te novosti?

Zelo kmalu, vsaj v glavni dvorani. Manjšo razstavo in novo muzejsko pot načrtujemo za konec novembra. V približno dveh mesecih se bo torej zgodilo precej sprememb. Nekatere moramo počakati, da se zaključi razstava v konjušnicah. Tam so namreč shranjeni tudi nekateri elementi opreme, ki jih želimo ponovno uporabiti. Za te spremembe smo izbrali mesec november, ker je takrat manj obiskovalcev.

Velik problem predstavlja pomanjkanje parkirišč? Kako se ga lotevata?

Parkiranje ostaja eden največjih izzivov Miramarskega gradu. Kot najbolj izvedljivo kratkoročno rešitev vidim v ureditvi parkirišča Sisse, ki se nahaja malo nad parkom, v Ulici Beirut, dolgoročno pa večja parkirna območja in boljši javni prevoz. Preučujemo tudi možnost parkiranja v Grljanu, na parkirišču Bovedo v Barkovljah in pri železniški postaji, od koder bi obiskovalce do Miramara lahko pripeljala posebna avtobusna povezava. Hkrati želimo spodbujati prihod z avtobusom, vlakom ali po morju. Cilj je zmanjšati pritisk avtomobilskega prometa. Opozorili smo tudi na to, da bi Delfino Verde postajo v Grljanu lahko dopolnil z imenom Miramarski grad in to tudi primerno promoviral.

Kako pa uskladiti množični turizem z varovanjem zgodovinske stavbe in občutljivega parka?

Pri nas že obstaja omejevanje števila ljudi, ki so lahko hkrati v gradi oziroma ki lahko vstopijo ob določeni uri. Tudi prodaja vstopnic je organizirana po časovnih terminih. Kar bi radi izboljšali, so muzejske poti, ki so trenutno zelo pogojene s tem, da se je treba premikati med dvema vrstama vrvi. Obenem bi radi okrepili tiste razstavne prostore, ki že obstajajo, vendar jih obiskovalci premalo uporabljajo. Mislim predvsem na obisk gradiča ali ogled grajske kuhinje. To so zelo zanimivi prostori, a je za njihov ogled treba doplačati, obisk pa je mogoč samo z vodičem in v manjši skupini. Mi smo namreč odprti sedem dni na teden, tudi ob ponedeljkih, ko so običajno muzeji zaprti, zato menim, da moramo nujno usmerjati obiskovalce tudi na druge muzejske poti. Samo tako se bomo izognili gneči.

Načrtov je torej veliko. Kam želite pripeljati Miramarski grad v naslednjih petih letih?

Ob koncu mandata bi rad videl, da nam je uspelo rešiti problem parkirišč. In kot sem že povedal, bi rad naredil ogled notranjih prostorov bolj tekoč in bolj zanimiv. Obiskovalci se zdaj preprosto premikajo iz dvorane v dvorano.Na ta način ni mogoče začutiti duha kraja.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Med šolarje se vrača Galebov šolski dnevnik

Wed, 09 Sep 2026 17:03:00 GMT

Naslovnico novega Galebovega šolskega dnevnika, ki ga bodo prejeli vsi osnovnošolci in srednješolci na slovenskih šolah v Italiji, krasi kakopak galeb. Oblečen za na plažo, s sončnimi očali na kljunu, v roki drži sendvič, ki ga je pravkar ukradel nič hudega slutečemu kopalcu. Ilustrirala ga je Irina Obersnel, ki je zadnji del dnevnika okrasila še z drugimi živalskimi podobami. Za vsako živaljo se skriva posebna zgodba, je pojasnila tržaška ilustratorka: sraka, tatinska ptica, se na primer kiti z ukradenimi ogrlicami in zapestnicami, marljiva mravlja pa na hrbtu prenaša svoj dom in vse svoje imetje.

Dnevnik je izdala Zadruga Novi Matajur v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska (ZTT) in Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, ob podpori Zadružne kraške banke (ZKB) Trst Gorica. Zasnovali so ga Petra Mezinec, ki je poskrbela tudi za besedila, Maša Ogrizek in Ivan Mitrevski, oblikovalec dnevnika. Novost so danes skupaj z novo septembrsko številko Galeba in knjižnima novostma predstavili v dvorani ZKB na Opčinah.

Kot je pojasnila urednica ZTT Martina Kafol, imajo učenci in učenke v dnevniku prostor za zapisovanje domačih nalog, vanj so vključili tudi obrazce za lažjo komunikacijo med šolo in starši. Novega dnevnika sta se razveselila tudi predsednik ZTT Ace Mermolja in predsednik ZKB Adriano Kovačič. Za šolo je dejal, da je eden od stebrov slovenske skupnosti v Italiji, zaradi česar je Galebov šolski dnevnik posebej dragocen. Ilustracije iz banke je videti tudi na šolskem stenskem koledarju, ki so ga partnerji izdali že drugo leto zapored. Vsak razred bo v dar prejel svojega.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Openski Špajs se poteguje za nagrado

Wed, 09 Sep 2026 14:41:58 GMT

Restavracija Špajs, ki domuje v prvi etaži openskega gostinskega objekta Zinzendorf, je bila vključena med najbolj obetavne nove restavracije v Italiji. Natečaj prireja spletna platforma The Fork, Špajs se je uvrstil med 48 najbolj zanimivih restavracij, ki jih je izbiralo 74 svetovno znanih kuharjev.

Opensko restavracijo, ki jo vodita kuharja Domenico Scotto in Alessandro Rosato, sta kandidirala upravitelja tržaške restavracije Harry’s Piccolo Matteo Metullio in Davide De Pra. Sedaj je na potezi javnost, ki lahko do 20. septembra glasuje za najljubšo restavracijo na spletni strani www.theforkawards.it. Kdor bo oddal svoj glas, se bo avtomatično potegoval za mesto na nagrajevanju v milanskem gledališču Giorgio Gaber 27. oktobra.

Nagrado bo prejela restavracija z največ glasovi javnosti, svoje najljubše restavracije pa bo izbrala tudi peterica vplivnežev oziroma ustvarjalcev spletnih vsebin.