Tržaška

Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, lahko jih le ublažimo

Wed, 29 Apr 2026 10:44:05 GMT

Podnebne spremembe so zelo aktualna tema, o kateri se moramo nujno pogovarjati. Prav zato je 21. aprila v Narodnem domu v Trstu potekal zaključni večer cikla Morje gorà - vedette adriatiche. Dogodek z naslovom Okoljski izzivi antropocena je ponudil razmislek o svetu, v katerem človek vse bolj uničuje naravo. Predavala je slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Večer je organiziralo Slovensko planinsko društvo Trst, v uvodnem pozdravu je Barbara Ferluga spomnila, da so bila prejšnja srečanja posvečena predvsem alpinistom, tokrat pa so se odločili za temo, ki prav tako zadeva gorski svet, a tudi širšo javnost. Nato je predstavila gostjo večera: dr. Lučka Kajfež Bogataj z Univerze v Ljubljani je ena izmed pionirk raziskovanja vplivov podnebnih sprememb v Sloveniji. Med drugim je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov (IPCC), s katerim je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado za mir za prizadevanje pri ozaveščanju javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja.

Presegli več planetarnih meja

Predavateljica je poudarila, da človek vpliva tako na podnebje kot na številne druge naravne pojave. Danes se pojavlja zmeraj več okoljskih pritiskov, ki so posledica pretirane rabe naravnih virov. »Poleg tega nas je na svetu zmeraj več, človek pa je postal potrošnik,« je izpostavila gostja in med ključnimi problemi omenila izgubo biodiverzitete in segrevanje ozračja.

Posebej je opozorila na koncept planetarnih meja, torej znanstveno določenih omejitev, ki jih človeštvo ne bi smelo preseči. Čeprav te meje ne pomenijo popolne varnosti, njihovo preseganje vodi v nestabilne razmere, kjer lahko pride do nenadnih in nepredvidljivih sprememb. Po najnovejših ocenah smo do leta 2025 presegli že sedem takšnih meja, med drugim na področjih zakisanja oceanov, rabe vode in kemičnega onesnaževanja.

Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, lahko pa vplivamo na njihovo intenzivnost. Ključno je razmišljati celostno in globalno, saj rešitve, ki upoštevajo le posamezne vidike ali države, ne morejo biti učinkovite.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Za sanacijo nadvoza je pristojna Dežela FJK

Wed, 29 Apr 2026 09:38:24 GMT

Novembra lani so tržaški gasilci ocenili, da je nadvoz, ki v Ulici Campanelle pelje nad kolesarsko stezo Cottur, neprevozen. Prepovedali so prehod vozilom in pešcem ter »vroč krompir« predali pristojnim institucijam. Kdo je zanj pristojen, ni bilo jasno, krajani pa so se znašli v težavah.

Vse se je sicer začelo zaradi razbite ograje na mostu - vanjo je trčilo vozilo, a nesreče ni nihče opazil -, ki bi ob vnovičnem stiku z vozilom ne zdržala. Ob preverjanju stanja ograje pa so gasilci opazili tudi večjo vdolbino na cestišču in ugotovili, da nadvoz ni primeren za težki promet. Čez njega je namreč do novembra peljal avtobus št. 33, ki je bil za prebivalce onkraj mostu, zlasti za starejše, edina povezava z mestom.

Na dogajanje na »zaprtem« nadvozu je včeraj opozoril četrti stalni svetniški odbor, ki se je na zahtevo občinskega svetnika Luce Salvatija (Demokratska stranka) sestal s prebivalci na licu mesta in v svojo sredo povabil predstavnika Dežele Furlanije - Julijske krajine, arhitekta Enza Volponija. Za območje je namreč pristojna Dežela FJK. A prav vprašanje, kdo je pristojen za most, je bilo do pred kratkim nerešeno. Dežela je zemljišče, kjer se danes nahaja kolesarska proga pod nadvozom, pred leti prevzela od Italijanskih železnic. Od novembra do pred kratkim so v uradih preverjali, ali je tudi nadvoz vključen v železniško »dediščino«.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Danes posebna priloga o procesu za Rižarno

Tue, 28 Apr 2026 22:01:00 GMT

Spomin na Rižarno in sodno obravnavo grozot, ki so se dogajale v njej, bo od danes vklesan v zidove tržaškega sodišča. Ob 12. uri bodo namreč v preddverju sodne palače odkrili spominsko ploščo ob petdeseti obletnici branja razsodbe procesa. Bilo je 29. aprila 1976. Poveljnik Rižarne Joseph Oberhauser je bil v odsotnosti obsojen na dosmrtno ječo, a je še dalje nemoteno upravljal svojo pivnico v Nemčiji.

Na straneh Primorskega dnevnika danes objavljamo intervju z Dragom Štoko, ki je bil med slovenskimi odvetniki, ki so sodelovali na procesu (avtor intervjuja je Peter Verč). Zgodovinar Štefan Čok osvetljuje odločilno vlogo, ki jo je na procesu odigral naš kolega, novinar Albin Bubnič. Prvič pa objavljamo tudi fotografije, ki jih je na procesu pred petdesetimi leti posnel Sergio Ferrari.

Vojna na Bližnjem vzhodu spreminja načrte turistov

Tue, 28 Apr 2026 17:32:03 GMT

Vojna na Bližnjem vzhodu spreminja načrte turistov, ki se vse bolj preusmerjajo k bližnjim, varnim in dostopnim destinacijam. Vpliv konflikta na turistični promet v tržaških turističnih agencijah je že opazen, saj so mnogi potencialni popotniki, pogosto pod vtisom netočnih informacij, prestrašeni.

Da je tako, so potrdili v agencijah Aurora Viaggi, La Via degli artisti viaggi in Tramway Tour. Turistični delavci v teh agencijah opažajo, da je v zadnjih tednih prišlo do upada potovanj predvsem med italijanskimi državljani. Eden od razlogov naj bi bil tudi strah, ki ga krepijo novice v medijih. Tudi pri njih potniki sprašujejo, ali bodo leti sploh izpeljani, ali je varno potovati in kako zanesljive so letalske povezave. In prav ta negotovost je povzročila padec rezervacij v zadnjih tednih.

Vera Kermaz, direktorica Aurore, je opozorila, da so krizne situacije vedno imele vpliv na turistične tokove, vendar jih niso ustavile, temveč preusmerile. »Namesto da bi šli na eno stran, gredo ljudje na drugo. Morda se rezervacije za nekaj časa upočasnijo, potem pa se spet nadaljujejo,« je povedala sogovornica, ki je spregovorila tudi o pomenu organiziranega turizma v kriznih situacijah. Največji problem v prvih urah krize ni bil toliko turističen kot logističen. Prekinitev zračnega prometa v Perzijskem zalivu je prizadela ključni vozlišči za globalne povezave. Vozlišče treh letališč – Doha, Abu Dabi in Dubaj – je namreč pomembno za svetovni promet, še posebej za evropske povezave z vzhodom. Začasna zapora letalskih poti je pustila na tisoče potnikov, blokiranih po različnih delih sveta. A turistični operaterji so takoj sprožili izredne postopke za vrnitev potnikov domov.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Kdor ni poravnal davkov, bo opravičen kazni

Wed, 29 Apr 2026 05:33:00 GMT

Občina Trst se je odločila, da izbriše kazni na neplačanih občinskih davkih v obdobju od 1. januarja 2017 do 30. aprila 2026 in tako pridobi danes od tega manjkajočih 31 milijonov evrov. S kaznimi bi jih bilo sicer 10 več, tem pa se bo občina odpovedala v imenu pomoči občanom in podjetjem v težavah.

»V zadnjih petih letih smo doživeli marsikatero težko obdobje - mislim na pandemijo, na dve vojni, ki sta izbruhnili, na podražitev cen. Marsikdo – posamezniki in podjetja –se je znašel v težavah in mu je zmanjkalo denarja, da bi poravnal obvezne občinske davke, v glavnem lokalni davek na nepremičnine (ILIA), pristojbino za ravnanje z odpadki (TARI) in dovoljenje za uporabo javne površine. V ponedeljek smo na zasedanju tržaškega občinskega odbora sklenili, da občanom v težavah ponudimo možnost, da dolgove poravnajo z ugodnejšimi pogoji, ne da bi bili pri tem nesramni do davkoplačevalcev, ki redno spoštujejo vse obveze.« Tako je tržaški občinski odbornik za bilanco Everest Bertoli uokviril ukrep, ki briše kazni zaradi neporavnanih dolgov, zahteva pa poravnavo celotnega zneska z obrestmi.

Kdor želi se lahko odloči za ugodnejšo poravnavo v obdobju med 1. julijem in 30. novembrom tako, da se oglasi v uradih službe Esatto, ki v imenu občine pobira davke in pristojbine. Kako lahko vsak poravna svoj dolg? Odvisno pač od višine slednjega se lahko vsak odloči za poravnavo v enem ali več obrokih, kjer velja, da je najnižji znesek 100 evrov na obrok, teh pa je lahko največ 72.

V trčenju na Cesti za Bazovico se je huje poškodoval motorist

Tue, 28 Apr 2026 14:43:00 GMT

Na Cesti za Bazovico se je v prometni nesreči, ki se je pripetila zgodaj popoldne, huje poškodoval 63-letni motorist. Medtem ko je vozil v smeri Bazovice, je trčil v tovornjak, ki je odpeljal iz kamnoloma nad Lonjerjem. Na kraju so bili reševalci deželne službe za nujno medicinsko pomoč, ki so mu nudili prvo pomoč, nato so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, kamor so ga sprejeli z rumeno triažno kodo. Zdravniki so ugotovili, da se je huje ranil v nogo in da je izgubil veliko krvi. Zlomil si je tudi zapestje in si je poškodoval prsni koš. Njegovo življenje naj ne bi bilo ogroženo. Vseskozi je bil pri zavesti.

Na kraju so bili še lokalni policisti, ki so cesto prehodno zaprli v obe smeri in gasilci, ki so zavarovali območje in odpravili posledice nesreče.

V Trstu sedem novih vodomatov

Tue, 28 Apr 2026 09:08:00 GMT

Po mestu stoji sedem novih vodomatov, na katerih je mogoče za osem centov na liter točiti naravno in gazirano vodo. Hišice, ki jih krasijo stare fotografske podobe Trsta, stojijo v Ulici Moreri v Rojanu, ob svetoivanskem krožišču pri Bošketu, v Ulici Grego v Naselju svetega Sergija, v Ulici Koch na Melari, v Ulici Locchi pri Svetem Vidu, v Ulici Valerio ob tržaški univerzi in Ulici Valmaura, na križišču z Ulico Carpineto. Ravno tu sta Elisa Lodi, tržaška občinska odbornica za javne naložbe, in Livio Cusano iz podjetja BBTEC včeraj predstavila novo pridobitev.

Vodomati za Trst niso novost, prve začasne vodne hiške so stale že leta 2014, ko je mesto vodil Roberto Cosolini. Ko je leta 2018 županovanje prevzel Roberto Dipiazza, Elisa Lodi pa je prvič nastopila v vlogi odbornice za javne naložbe, je s pobudo nadaljevala, vse dokler ni zapadla pogodba s prejšnjim koncesionarjem.

Na novem razpisu si je upravljanje vodomatov zagotovilo podjetje BBTEC iz Tavagnacca, ki je v Venetu in Furlaniji - Julijski krajini že postavilo več kot 200 vodnih hišk. Kot je novinarjem pojasnil Livio Cusano, so vodomati opremljeni s pipo za izpiranje plastenk. Natočiti je mogoče pol litra, liter ali liter in pol vode po ceni le osmih centov na liter (pol litra stane na primer štiri cente).

Vodo bo mogoče kupovati s predplačniškimi karticami, slednje bodo na prodaj v barih in trgovinah okoli vodomatov. Na vsaki vodni hiški je najti QR kodo z lokacijami prodajnih mest, povezati se je mogoče tudi z občinsko spletno stranjo Discover Trieste, namenjeno turistom, kjer se je mogoče seznaniti z zgodovino kraja, na katerem stoji vodomat.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Jadralni padalec v Dolini zasilno pristal na strehi stanovanjske hiše (video)

Mon, 27 Apr 2026 17:01:00 GMT

Gasilci so danes ob 17.35 posredovali v Dolini, kjer je jadralni padalec pristal na strehi dvonadstropne stanovanjske hiše. Pri zasilnem pristanku se ni poškodoval. Dosegli so ga z avtolestvijo. Pospremili so ga v reševalno košaro in ga prenesli na varno. Gasilci so se nato z avtolestvijo še enkrat podali na streho in pobrali še jadralno padalo. Na kraju so bili karabinjerji.

Danes odpira zbirni center za odpadke v Boljuncu

Tue, 28 Apr 2026 06:01:00 GMT

Od danes gre zares. V Boljuncu odpira ob 8.30 svoja vrata prenovljeni občinski zbirni center za odpadke. »Sodoben, funkcionalen, varen - tak je nov zbirni center za odpadke v Boljuncu, za katerega si želimo, da bi postal temeljna referenčna točka za občane,« je na včerajšnjem uradnem odprtju zbrane nagovoril dolinski župan Aleksander Coretti.

V njegovi notranjosti lahko izključno dolinski občani (z zdravstveno izkaznico) in dejavnosti, ki imajo sedež v občini oddajajo papir in karton, plastično embalažo in pločevinke, trdo plastiko, steklo, steklene šipe, les, zapadla zdravila, rabljena oblačila in podobne tekstilne izdelke, kovinske odpadke, odpadna olja in mineralno olje, razpršilce, inertne odpadke gospodinjskega izvora, električne gospodinjske aparate in opremo, kosovne odpadke, akumulatorje s svincem, neuporabne pnevmatike, prazne baterije, uporabljene tonerje in kartuše, gradbeni material, ostanke obrezovanja/zeleni odrez, nevarne barve in lake ter druge posebne odpadke, kar bo omogočilo boljšo ločevanje in hitrejšo ponovno uporabo odpadkov.

Zbirni center bo odprt ob torkih od 8.30 do 13.30 in od 14.30 do 17.30, ob četrtkih od 14.30 do 17.30, ob petkih med 8.30 in 13.30 ter ob sobotah od 8.30 do 13.30 in od 14.30 do 17.30.

Med umorom devetletnega sina je bila delno prištevna

Tue, 28 Apr 2026 08:15:00 GMT

Olena Stasiuk, mama devetletnega Giovannija Trameja, ki je bil 12. novembra lani v Miljah umorjen z nožem, je bila v primežu akutne krize paranoidne motnje, a je bila kljub temu sposobna ravnati in se odločati. To izhaja iz psihiatričnega izvedenskega mnenja o 55-letni Ukrajinki, ki ga je na zahtevo preiskovalnega sodnika Francesca Antonija pripravil psihiater Lucio Di Gennaro. Mnenje bi sprva moralo biti vloženo pred mesecem dni, vendar je Di Gennaro zaprosil za 60-dnevno podaljšanje roka, preiskovalni sodnik pa je odobril 30-dnevno podaljšanje.

Na sodišču se je včeraj zaključil postopek vnaprejšnjega zbiranja dokazov. Z ugotovitvijo delne, ne pa popolne neprištevnosti, gre primer zdaj proti sojenju. Ob robu obravnave je z novinarji spregovoril odvetnik Giovannijevega očeta in nekdanjega soproga Stasiukove, Giorgio Altieri. Uvodoma je dejal, da se je treba zahvaliti doktorju Di Gennaru, ki je opravil odlično rekonstrukcijo. Ugotovil je delno neprištevnost Stasikove ter tudi, da mora glede na zaporniški režim ostati pod nadzorom, saj bi sicer lahko prišlo do poslabšanja njenega stanja. Psihiater je podal poglobljeno analizo, ki sega daleč nazaj v preteklost. Odvetnik Altieri je poudaril, da se je danes (včeraj; op.a.) potrdilo, da je šlo za znano in očitno stanje ter da to, kar se je zgodilo, žal ni bilo nepridvidljivo - tveganje je obstajalo.

Gre za dve okoliščini, ki nakazujeta kazensko odgovornost Stasiukove, ki je obtožena hudega naklepnega umora z več oteževalnimi okoliščinami, za kar je predviden dosmrtni zapor. Priznanje delne neprištevnosti lahko sicer pomeni olajševalno okoliščino. Po mnenju obrambne izvedenke Anne Palleschi pa naj bi bila neprištevnost Stasiukove popolna - torej naj bi bila ob umoru neprištevna.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

»Čas zahteva vsakodnevni protifašistični boj za mir, sožitje, pravico in svobodo«

Tue, 28 Apr 2026 07:28:00 GMT

»Danes obeležujemo praznik osvoboditve in osemdeseto obletnico postavitve spomenika.« Misel predstavnice Sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI Dolina – Mačkolje – Prebeneg Monike Zeriali je spremljala sobotno svečanost na dolinskem Taborju, ki sta jo priredila borčevsko združenje in domače društvo SKD Vodnik.

O postavitvi spomenika na Taborju v Dolini pričata dva odlomka, ki jih je podala igralka Elena Husu. Kontrapunkt poročilu Primorskega dnevnika so bili spomini partizana Draga Slavca, ki so izšli v knjigi Zgodbe mojega življenja. Iz obeh virov izhaja, da je bil dolinski spomenik ob spomeniku taboru iz leta 1878 eden od prvih spomenikov padlim partizanom na Tržaškem. Razgrnili so ga konec julija 1946. Primorski dnevnik je poročal, da je posvečen: »24 padlim borcem in 33 fantom in dekletom, ki so doma in v nemških taboriščih dali življenje za osvoboditev.«

Sobotni sončni popoldan je nad dolinsko Gorico privabilo številno občinstvo. Dvojezično slovesnost, ki jo je vodila Nanika Smotlak, sta oblikovala tudi Pihalni orkester Breg (dir. Edi Jurjevčič) in Moški pevski zbor Valentin Vodnik (dir. Anastasia Puric). K svečanosti so prispevali častna straža skavtov SZSO in tabornikov RMV ob praporščakih.

Prisotne je nagovoril župan Občine Dolina Aleksander Coretti, ki si je postavil vprašanje o etiki v bojnem dogajanju. »Zame gre samo za etiko. Biti na strani nasilnika in dvigniti roko nad svoje ljudi je za moja osebna načela in okuse nepojmljivo,« je izjavil Coretti in dodal: »Zato vas sprašujem: je boljši upor ali kolaboracija? Boj za svobodo ali sodelovanje z okupatorjem? Pogum ali hlapčevstvo? Danes ne tekmujemo, kdo se bo hitreje uklonil zahtevam velikih sil, strank ali interesom finančnih krogov. Čas zahteva nekaj drugega: vsakodnevni protifašistični boj za mir, sožitje, pravico in svobodo. Ta je zahteva vseh, ki so padli v boju za svobodo,« je zaključil dolinski župan.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Na tramvajskih tračnicah že pripravljen bager z mogočnimi kleščami

Mon, 27 Apr 2026 15:01:00 GMT

Na progi openskega tramvaja se bodo nocoj začela dela za zamenjavo tračnic. Na tračnicah na nivojskem prehodu pri openskem Obelisku je že pripravljen bager z mogočnimi hidravličnimi kleščami. Odstranjeval jih bo še pri postajališču Bani, ki se nahaja pri Cesarjih. Gre za predpogoj za vnovičen zagon tramvaja, ki ga je postavila državna agencija Ansfisa. Trieste Trasporti je dela zaupal podjetju Ingegner De Aloe Costruzioni iz Lombardije, izhaja iz uredbe Občine Trst o prometnih omejitvah.

Nivojski prehod pri Obelisku bo predvidoma zaprt dve noči, tisti pri Cesarjih pa deset delavnikov. Dela naj bi se sklenila sredi maja.

Trieste Trasporti računa, da bo openski tramvaj potnike spet peljal v drugi polovici junija.

Trčila reševalno vozilo na nujni vožnji in mestni avtobus

Mon, 27 Apr 2026 13:48:00 GMT

Ob 14. uri sta na Trgu Libertà trčila reševalno vozilo s prižganimi utripajočimi modrimi lučmi, torej na nujni vožnji, in dvodelni mestni avtobus številka 17 prečrtan. V trčenju se je lažje poškodoval eden od reševalcev. Z drugim reševalnim vozilom, ki je prispelo na kraj, so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico. Na avtobusu se nihče od potnikov ni poškodoval. Na obeh vozilih je nastala precejšnja gmotna škoda.

Na kraju so bili policisti in lokalni policisti, ki so urejevali promet in preiskujejo vzroke nesreče. Nastali so manjši zastoji.

Na ulicah praznovala množica ljudi

Mon, 27 Apr 2026 10:54:54 GMT

Praznik osvoboditve izpod nacifašizma letos ni ostal pri tradicionalnih komemoracijah, saj ga je zaznamovalo tudi zelo živahno proslavljanje na popoldanskem sprevodu po tržaških ulicah. Pod geslom »È festa! Je praznik!« se je več tisoč ljudi - pet tisoč po uradnih ocenah policije - odzvalo na vabilo Odbora 25. april k obeležitvi tega pomembnega državnega praznika v obliki javnega povezovanja med različnimi.

S soncem obsijane ulice so tako napolnili mladi in starejši, veliko je bilo družin z otroki, posameznikov in organiziranih skupin. Videti je bilo na desetine najrazličnejših zastav: mirovniških, palestinskih in mavričnih. Predstavljale so sindikalne in študentske organizacije, društva, ki si prizadevajo za enakopravno, solidarno in pravično družbo. Plapolale so tudi zastave strank, na primer Slovenske skupnosti in tistih, ki gledajo levo od sredine. Svoj transparent je nosila tudi skupina učiteljev in profesorjev slovenskih šol. Na transparentu Odbora za 25. april je bil dvojezični citat Bertolda Brechta: Ko nepravičnost postane zakon, upor postane dolžnost.

Organizatorji so napovedali pisan, miren in vključujoč dogodek, ki naj poudarja vrednote svobode, miru, demokracije, antifašizma in ustavne ureditve - se pravi vrednote uporniškega gibanja in svoboščine, ki so se po osvoboditvi institucionalizirale v italijanski republiki. In tako je tudi bilo: sprevod se je odvil v znamenju srečevanja in veselja ter predvsem praznovanja dejstva, da še vedno živimo v svobodni družbi, čeprav se moramo neprestano boriti proti poskusom političnih in interesnih sil, ki pridobljene pravice poskušajo zmanjšati, nameniti le delu prebivalstva ali jih ukiniti.

Antifašizem je odločitev

Praznično vzdušje je bilo čutiti že na šentjakobskem trgu, kjer so se udeleženci sredi popoldneva zbirali ob glasbi v živo. Pisani sprevod je krenil do Stare mitnice, kjer se mu je pridružila še pihalna skupina, ki je do zaključka na Velikem trgu skrbela za pozitivno vzdušje. Na poti mimo Goldonijevega trga, čez Terezijansko četrt do Trga Libertà in Nabrežja je bilo sodelovanje na shodu čedalje bolj množično.

Na trgu pred železniško postajo je zapel zbor Coro sociale, nato je spregovorila Lorena Fornasir, duša društva Linea d’ombra, ki pod milim nebom na tako imenovanem »Trgu sveta« že nekaj let oskrbuje begunce. Poudarila je, da 25. april ni zgolj obletnica osvoboditve, temveč vsakoletno preizpraševanje, »na kateri strani želimo stati«. Po njenem mnenju mora biti odgovor jasen, in sicer na strani življenja, odpora in solidarnosti. Obsodila je vojne, meje in politike izključevanja, ki po njenih besedah proizvajajo ranjena, zlomljena in mučena telesa, posebej na balkanski begunski poti.

Fornasir je še dejala, da resničnega odpora ni mogoče ločiti od skrbi za »brate iz drugih svetov«, pri čemer je ostro kritizirala brezbrižnost lokalnih oblasti. Ljubezen je opredelila kot prvo politično dejanje, saj omogoča priznanje človeškosti in vračanje dostojanstva.

Shod se je zaključil na Velikem trgu, kjer je nastopil MaxMaber Orkestar in je množico v slovenščini (s prevodom v italijanščino) nagovorila Jasmina Gruden. V imenu mlajše generacije Slovencev v Italiji je izrazila zaskrbljenost glede izginjanja svobode v svetu. »Občutek nemoči prevladuje, saj se zdi, da so izzivi preveliki,» je dejala ter poudarila, da zgolj izražanje mnenj na družbenih omrežjih ne more spremeniti sveta. Izpostavila je pomen antifašistov, kot so Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Hkrati pa spomnila, da tržaška občina po desetletjih obljub še vedno ni uredila spominskega parka na openskem strelišču, kjer so bili ubiti, kraju, ki je za Slovence v Italiji zelo pomemben kraj memorije.

»Antifašizem ni le zgodovina, temveč vsakodnevna izbira in drža, da se ne molči pred krivicami. Je znak spoštovanja in zanikanje teorije o sovražniku,« je še dejala Jasmina Gruden in zaključila s poudarkom, da smo Slovenci tu in da tu bomo tudi ostali.

Osvoboditev kot praznik vseh

Duhovnik Paolo Iannaccone iz sprejemnega centra Ernesto Balducci iz Zugliana pri Vidmu je 25. april označil za temeljni praznik italijanske republike, saj iz antifašističnega odpora izhajajo vrednote svobode, miru, solidarnosti, pravičnosti in demokratične udeležbe. Poudaril je, da fašizem sicer ne obstaja več kot režim, ostaja pa nevaren kot politična miselnost premoči in avtoritarnega reševanja družbenih vprašanj.

Osrednji del govora je Iannaccone namenil razumevanju osvoboditve kot procesa, ki se ne konča z zgodovinskim 25. aprilom, ampak se nadaljuje v današnjih bojih za dostojanstvo ljudi in narodov.

Ob koncu se je pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Fabio Vallon množici pred sabo zahvalil za udeležbo. Kot je dejal, je bil glavni cilj, da se obvezni in zelo pomembni komemoraciji v Rižarni doda dogodek, ki pa mora zaživeti na ulicah, v mestnem središču in na očeh vseh. »25. aprila namreč praznujemo temeljne vrednote naše demokratične družbe, ki so tudi stebri antifašistične ustave Republike Italije,« je dejal Vallon in (odsotne) lokalne oblasti pozval, naj se zgledujejo po drugih mestih, kjer ta državni praznik praznuje celotna skupnost.

Na stezi prijateljstva reševali pohodnico

Mon, 27 Apr 2026 09:13:13 GMT

Gorski reševalci so včeraj ob 17.30 na stezi prijateljstva v dolini Glinščice reševali 49-letno pohodnico, ki si je med sestopom blizu Botača poškodovala gleženj in ni mogla več naprej. Na kraju so ji nudili prvo pomoč, gleženj so imobilizirali in jo naložili na nosila. Prenesli so jo do vozila gorske reševalne službe, z njim do kolesarske steze, kjer so jo izročili reševalcem službe za nujno medicinsko pomoč. Z reševalnim vozilom so jo prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si je domnevno zlomila gleženj.

Na avtocestnem priključku davi nastajali zastoji

Mon, 27 Apr 2026 08:47:31 GMT

Na avtocestnem priključku so davi, zlasti med 7. in 9. uro, kmalu po padriškem predoru nastajali daljši zastoji proti Benetkam. Ob 10. uri se je stanje normaliziralo in je bil promet znova tekoč. Gre za posledico povečanega prometa ob prvomajskih praznikih, so nam povedali pristojni, in vzdrževalnih del. Do zastojev je prišlo zlasti na območju pred izmenjavo vozišča.

Tatovi ponoči vlomili v trgovino Conad na Opčinah

Mon, 27 Apr 2026 08:27:40 GMT

Tatovi so ponoči obiskali trgovino Conad na Opčinah. Okrog 1. ure se je sprožil protivlomni alarm, sirene pa so tulile le za krajši čas, kaže da le kakih deset sekund ali malo več, ker so uspeli razbiti in onesposobiti glavni strežnik ter alarmni sistem.

Odgovorni in varnostniki so bili na kraju že okrog 1.20 ali kakšno minuto kasneje, o vlomilcih pa ni bilo več ne duha ne sluha, ker so uspeli pobegniti. Ugotovili so, da so tatovi prebili dve avtomatski blagajni, iz katerih so odtujili denar. Vlomili pa so po zasilnem izhodu oz. stranskih vratih, ki so jih razbili. Med delom, da jih ne bi kdo morebiti zmotil, so zablokirali glavna dvoriščna vrata pred parkiriščem in stranska vrata, pred katera so postavili oviro.

Dogodek preiskujejo policisti, ki si bodo med drugim ogledali posnetke videonadzornih kamer.

Trgovina Conad danes redno obratuje.

Praznovanje osvoboditve je napolnilo tržaške ulice

Sat, 25 Apr 2026 18:47:14 GMT

Praznik osvoboditve izpod nacifašizma letos ni ostal pri komemoracijah, saj ga je zaznamovalo zelo živahno proslavljanje na popoldanskem sprevodu po tržaških ulicah. Pod geslom »È festa! Je praznik!« se je več tisoč ljudi – 5000 po uradnih ocenah policije – odzvalo na vabilo Odbora 25. april, ki je pozval k obeležitvi tega pomembnega državnega praznika v obliki javnega povezovanja med različnimi. S soncem obsijane ulice so tako napolnili mladi in starejši, veliko je bilo družin z otroki, posameznikov in organiziranih skupin. Videti je bilo na desetine najrazličnejših zastav: mirovniških, palestinskih in mavričnih. Tiste, ki predstavljajo sindikalne in študentske organizacije, društva, ki si prizadevajo za bolj enakopravno, solidarno in pravično družbo, ali pa zagovarjajo spoštovanje človekovih pravic. Prisotne so bile tudi zastave Slovenske skupnosti ter drugih strank, ki gledajo levo od sredine, svoj transparent je nosila tudi skupina profesorjev iz slovenskih šol.

Organizatorji so napovedali pisan, miren in vključujoč dogodek, ki naj poudarja vrednote svobode, miru, demokracije, antifašizma in ustavne ureditve – se pravi vsega, kar je omogočila osvoboditev Italije. In tako je tudi bilo: sprevod je od Svetega Jakoba krenil mimo Stare mitnice in Terezijanske četrti do Trga Libertà in Nabrežja.

Zaključek je bil na Velikem trgu, kjer je množico v slovenščini med drugimi nagovorila tudi Jasmina Gruden. V imenu mlajše generacije Slovencev v Italiji je izrazila zaskrbljenost glede izginjanja svobode v svetu. Občutek nemoči prevladuje, saj se zdi, da so izzivi preveliki, je dejala ter poudarila, da zgolj izražanje mnenj na družbenih omrežjih ne more zares spremeniti sveta. Izpostavila je pomen antifašistov, kot so Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Hkrati pa je spomnila, da tržaška občina po desetletjih obljub in tudi molka še vedno ni uredila spominskega parka na openskem strelišču.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Pisan sprevod krenil od Sv. Jakoba

Sat, 25 Apr 2026 15:07:08 GMT

Živahen, pisan, glasen. Tak je okrog 16.45 krenil s Šentjakobskega trga sprevod Odbora za 25. april. Njegovemu vabilu so se odzvali številni, veliko je mladih obrazov. Sprevod se bo vil po mestnih ulicah do Goldonijevega trga, okrog 17.45 je predviden postanek na trgu pred glavno železniško postajo, kjer bo zapel zbor Coro sociale, na Velikem trgu bodo okrog 19. ure govori in koncert skupine MaxMaber Orkestar.

V ospredju možnosti kreditiranja za kmetijska podjetja

Mon, 27 Apr 2026 06:28:00 GMT

Različne možnosti kreditiranja in dodeljevanja nepovratnih sredstev v korist kmetijskih podjetij so bile v središču pozornosti na srečanju, ki ga je Kmečka zveza (KZ) v sodelovanju s čedajsko banko Civibank (skupina Sparkasse) v ponedeljek priredila v Sesljanskem zalivu. Pri jadralnem klubu Portopiccolo v istoimenskem turističnem naselju se je predstavitve raznih oblik in načinov nudenja finančnih sredstev udeležilo lepo število vinogradnikov ter drugih kmetovalcev, predstavnikov banke in lokalnih uprav.

Na srečanju tehnične narave, ki ga je vodil Luca Baucer (Civibank), so izpostavili, da ima banka dolgo tradicijo kreditiranja kmetijskega sektorja v vseh severovzhodnih italijanskih deželah, pa tudi v Lombardiji in Emiliji - Romanji. Ob financiranju naložb nudi banka sredstva tudi mladim kmetovalcem za izvedbo razvojnih projektov in izpeljavo generacijskega prehoda v podjetjih. Beseda je med drugim tekla tudi o sredstvih za namestitev sončnih celic in za odstranitev ter odlaganje azbestnih kritin.

Vodja storitve Agribusiness (skupina Sparkasse) Michele Mariani je udeležencem predstavil državna sredstva in olajšave, ki so na razpolago kmetom (Nova Sabatini 2026, itd.). Ob izpostavitvi ogljičnih kreditov in digitalizacije, ki v čedalje večji zadeva tudi kmetijski sektor, so na srečanju omenili tudi pomen proizvajanja kakovostnih in bioloških pridelkov na kmetijah. Vodja oddelka Leasing - Civibank Fabio Cecotti je obrazložil, da zna biti odločitev za lizing, ki je v kmetijstvu malo poznan, v nekaterih primerih najprimernejša odločitev, med drugim omogoča amortizacijo investicije v polovičnem času.

Svetovalec Kmečke zveze Francesco Chiabai je udeležencem orisal razne oblike podpor, ki jih Dežela Furlanija - Julijska krajina nudi kmetovalcem. Te so na razpolago za investicije, gradbena dela, nakup zemljišč, strojev in naprav, za proces vinifikacije, za živinorejski, vrtnarski in druge sektorje. Maksimalni prispevek znaša 250 tisoč evrov. Za kmete, mlajše od 40 let, nudi dežela 60-odstotni prispevek.

Bolj bi morali podpirati mlade

Kot zadnji je na srečanju spregovoril odgovorni pri deželni upravi za Program za razvoj podeželja Gabriele Iacolettig. Navedel je razne oblike pomoči, ki jih je Dežela FJK v minulih letih namenila za kmetijski sektor.

Ta po mnenju predsednika KZ Franca Fabca v primeru Krasa niso zadostna. Kljub dejstvu, da se precej mladih vrača h koreninam in so torej dejavni v primarnem sektorju, »deželna politika ne daje zadovoljive pozornosti manjšim območjem, kakršen je Kras,« je ocenil. Mladi naj bi zato ne imeli dovolj možnosti za zagon oziroma nadaljevanje kmetijske dejavnosti.

Srečanja se je udeležil tudi David Pizziga, ki je izpostavil, da si LAS Kras, kateremu predseduje, prizadeva za večanje kakovosti in količine kmetijskih pridelkov na Krasu. Civibank je pozval, naj skupaj z deželnimi oblastmi poveča sredstva za primarni sektor, saj je veliko povpraševanja za investicije. Obrazložil je, da je LAS Kras prejel prošnje za štiri milijone evrov podpor, vendar je lahko razdelil le en milijon.

Udeležence srečanja sta pozdravila devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec in članica upravnega odbora banke Lidia Glavina. Večera so se poleg drugih udeležili predsednik SSO Walter Bandelj, predsednik SDGZ Fabio Pahor in števerjanski župan Marjan Drufovka.