<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/trzaska</link>
<title>Tržaška</title>
<description>Novice o dogajanju na Tržaškem, črna kronika, kronika, gospodarstvo, dogodki, prireditve, pogovori, politika in zanimivosti</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/trzaska"/>
<item>
<title>Ulica Commerciale danes še prevozna, od jutri jo bodo zaprli za promet</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/ulica-commerciale-danes-se-prevozna-od-jutri-jo-bodo-zaprli-za-promet-JD2207685</link>
<guid isPermaLink="false">591faf3a-add5-4392-82a1-64d7440ce135</guid>
<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 09:46:26 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21418" vn="Topic" vid="11150">Promet</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<description readingtime="46">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/63e17385-d8ad-4be8-a6d4-36b32af5417d_1550761_20260615115303.jpg"&gt;&lt;p&gt;Ulica Commerciale je danes (ponedeljek), kot lahko vidite iz posnetkov, ki jih je ujel v objektiv naš fotograf Damjan Balbi, še prevozna. Od jutri, in torej ne od danes, kot so prvotno sporočili, pa jo bodo zaprli za promet. Danes postavljajo signalizacijo za obvoz in so stekle priprave na začetek del.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na območju Škorklje, med Trgom Casali in Ulico sant’Anastasio, se bodo torej jutri (torek) začela dela za obnovo kanalizacije pod Ulico Commerciale. Ta del pomembne prometnice, ki povezuje Kras z mestnim središčem, bo zato zaprt za promet, vozila bodo usmerjali po ulicah Pauliana (v smeri mestnega središča) in sant’Anastasio (proti Krasu). Dela bodo izvajali tudi na območju med slednjima dvema ulicama.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot navaja podjetje AcegasApsAmga, bo to šele prva faza prenove kanalizacije, ki bo na tem delu Ul. Commerciale trajala do septembra. Ob ureditvi nove kanalčizacije bodo prenovili tudi vodovod in potencirali električno omrežje. Naposled bo zanesljivejša podzemna infrastruktura zagotovila učinkovitejše storitve, poudarja podjetje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zaradi obsega in kompleksnosti del so se odločili, da bodo le-ta razdelili v več sklopov. Skupno naj bi dela trajala 18 mesecev, sosledje bodo določili v sodelovanju z Občino Trst. Prva faza, ki zadeva spodnji del Ul. Commerciale, naj bi trajala od 15. junija do 11. septembra, pri čemer so želeli izkoristiti obdobje prekinitve šolskega pouka, da bi omejili težave v prometu.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/63e17385-d8ad-4be8-a6d4-36b32af5417d_1550761_20260615115303.jpg">
<media:title>Danes postavljajo signalizacijo za obvoz in so stekle priprave na dela (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/comm_1550723_20260615115304.jpg">
<media:title>Ulica Commerciale je danes še prevozna (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Protifašistični shod za vključujoč in solidaren Trst</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/protifasisticni-shod-za-vkljucujoc-in-solidaren-trst-AD2207615</link>
<guid isPermaLink="false">2a97eb05-cecb-429c-ad20-d2c5972ef05e</guid>
<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 10:38:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="2444346" vn="Topic" vid="11150">Antifašizem</category>
<description readingtime="36">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/7431629-7431629_1550699_20260615111647.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Proti nacističnim pozdravom, oboroženim pouličnim fašistom in tistim v inštitucijah, proti rasizmu in zatiranju migrantov in marginaliziranih ljudi, proti avtoritarnemu trendu, proti vojni« bodo somišljeniki odbora Proti starim in novim fašizmom ponovno stopili na tržaške ulice. »Hočemo vključujoč in solidaren Trst,» so med drugim zapisali v dvojezičnem tiskovnem sporočilu. Zbirališče bo v petek, 19. junija, ob 18.30, pred vhodom v pristanišče (varco 1) na Nabrežju Traiano.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pobudniki shoda so isti, ki so se 19. maja zbrali na Drevoredu 20. septembra, da bi tako protestirali proti vsakoletni komemoraciji fašističnega veljaka Almeriga Grilza v Ulici Paduina. Jasno in glasno so želeli opozorili, da desnice, stegnjene v fašistični pozdrav, ne sodijo v Trst, dogajanje pa se je na drevoredu sprevrglo v nasilje in v urbano gverilo, ki jo preiskuje sodstvo. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po tržaških ulicah želijo sedaj popeljati »živ, pluralističen, ljudski antifašizem«, saj se je v zadnjih tednih v njih utrdilo prepričanje, »da je nujno potrebna mobilizacija, ki naj v ospredje postavi krepitev solidarnosti, spomina na odporniško gibanje in boja proti vsem oblikam zatiranja«.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7431629-7431629_1550699_20260615111647.jpg">
<media:title>Iztegnjene desnice v čast Almerigu Grilzu na komemoraciji, ki je potekala 19. maja (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Spodnji del Ulice Commerciale od ponedeljka zaprt za promet</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/spodnji-del-ulice-commerciale-od-ponedeljka-zaprt-za-promet-ED2207530</link>
<guid isPermaLink="false">c514764f-f609-470a-90a3-e8b7a30f64e1</guid>
<pubDate>Sun, 14 Jun 2026 10:40:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21418" vn="Topic" vid="11150">Promet</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="41155499" vn="Topic" vid="11150">Kanalizacija</category>
<category id="47717379" vn="Topic" vid="11150">Infrastrukturna dela</category>
<description readingtime="35">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/5375846-5375846_1550608_20260613224110.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na območju Škorklje, med Trgom Casali in Ulico sant'Anastasio, se bodo v ponedeljek začela dela za obnovo kanalizacije pod Ulico Commerciale. Ta del pomembne prometnice, ki povezuje Kras z mestnim središčem, bo zato zaprt za promet, vozila bodo usmerjali po ulicah Pauliana (v smeri mestnega središča) in sant'Anastasio (proti Krasu). Dela bodo izvajali tudi na območju med slednjima dvema ulicama.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot navaja podjetje AcegasApsAmga, bo to šele prva faza prenove kanalizacije, ki bo na tem delu Ul. Commerciale trajala do septembra. Ob ureditvi nove kanalčizacije bodo prenovili tudi vodovod in potencirali električno omrežje. Naposled bo zanesljivejša podzemna infrastruktura zagotovila učinkovitejše storitve, poudarja podjetje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zaradi obsega in kompleksnosti del so se odločili, da bodo le-ta razdelili v več sklopov. Skupno naj bi dela trajala 18 mesecev, sosledje bodo določili v sodelovanju z Občino Trst. Prva faza, ki zadeva spodnji del Ul. Commerciale, naj bi trajala od 15. junija do 11. septembra, pri čemer so želeli izkoristiti obdobje prekinitve šolskega pouka, da bi omejili težave v prometu. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/5375846-5375846_1550608_20260613224110.jpg">
<media:title>Kanalizacijo bodo začeli urejati v spodnjem delu Ulice Commerciale (FotoDamj@n)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Po telefonu se je predstavil kot karabinjer, v resnici je goljuf</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/po-telefonu-se-je-predstavil-kot-karabinjer-v-resnici-je-goljuf-XD2207257</link>
<guid isPermaLink="false">32ca4d68-0f79-4021-a51a-2925de0a33ef</guid>
<pubDate>Sun, 14 Jun 2026 05:01:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<description readingtime="44">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/rtve-goljufij_1550476_20260613193232.jpg"&gt;&lt;p&gt;Prevare na račun tako priletnih kot tudi drugih občanov so še vedno zelo razširjene, v Trstu so samo v petek popoldne prijavili kar dve. Obakrat je bil na delu moški, ki se je po telefonu predstavil kot karabinjer, in svoje žrtve speljal na led. Ob tem velja omeniti, da se nekatere žrtve prevar iz sramu niti ne obrnejo na varnostne organe.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V zgodnjih popoldanskih urah je goljuf po telefonu poklical žrtev, ki stanuje na območju Ulice Rossetti, žensko in njeno mater je lažni karabinjer prepričeval, da so neki zlikovci uporabili njun avtomobil in z njim izvedli rop. Kot poroča novičarski portal TriestePrima, je moški od dvojice zahteval odškodnino, nekdo se je nato pojavil na vratih stanovanja, ženski pa sta odprli domači sef in mu izročili bankovce za več sto evrov. Ko je odšel in sta ugotovili, da je šlo za goljufijo, sta obvestili sorodnika, ki je z dogodkom seznanil prave karabinjerje. Ti so uvedli preiskavo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prav tako v petek popoldne sta se dva moška predstavila pred vrati stanovanja v Ul. Mascagni pri Sveti Ani. Priletni ženski sta odvzela za več kot sto gramov zlatnine, sin je pozneje poklical policijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Do prevare je v začetku tedna, v ponedeljek popoldne, prišlo tudi v Bazovici, kjer so storilci ukradli več nakita. Primer preiskuje policija.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/rtve-goljufij_1550476_20260613193232.jpg">
<media:title>Žrtve goljufij so pogosto priletne osebe, fotografija je simbolična (ANSA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Repentabrska občina razpisuje eno delovno mesto za nedoločen čas </title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/repentabrska-obcina-razpisuje-eno-delovno-mesto-za-nedolocen-cas-XD2207213</link>
<guid isPermaLink="false">43284250-d9d6-46ce-9c11-e8ce51a63447</guid>
<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 07:55:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21668" vn="Author" vid="11120">Valentina Sancin</category>
<category id="21854" vn="Location" vid="11176">Repentabor</category>
<category id="1103182" vn="Topic" vid="11150">Delo</category>
<description readingtime="23">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/obcina-repentabor_1550454_20260613190940.jpg"&gt;&lt;p&gt;Repentabrska občina zaposluje novega delavca za nedoločen čas. Z razpisom išče osebo, ki obvlada slovenski jezik in je obenem spretna pri urejanju zelenih območij in cestišč. Vse informacije so na voljo na spletni strani občine &lt;a rel="nofollow noopener noreferrer" href="http://www.comune.monrupino.ts.it" target="_blank"&gt;www.comune.monrupino.ts.it&lt;/a&gt;, vloge zbira deželni urad za zaposlovanje v elektronski obliki najkasneje do srede, 24. junija. Sodelavec Luigi Guštin se namreč od občine poslavlja. Po štiridesetih letih se bo 1. avgusta upokojil in predal svoje mesto izbrani kandidatki ali kandidatu. Novico je repentabrski občinski odbor zaupal na zadnji seji občinskega sveta. Dolgoletnemu sodelavcu se je uradno zahvalil svetnik Maurizio Vidali in vsi drugi člani skupščine.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/obcina-repentabor_1550454_20260613190940.jpg">
<media:title>Županstvo občine Repentabor (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Tržaška Slovenka kuratorka južnotirolskega bienala</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/trzaska-slovenka-kuratorka-juznotirolskega-bienala-YD2207144</link>
<guid isPermaLink="false">53ed99a0-f687-48a5-b2f3-59f10535bee2</guid>
<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="11142" vn="Author" vid="11120">Sandor Tence</category>
<category id="703356" vn="Location" vid="11176">Bocen</category>
<category id="83867257" vn="Topic" vid="11150">Sodobna umetnost</category>
<description readingtime="44">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/image-foto-kuratorinnen-2026-1872x1404_1550425_20260613185214.jpg"&gt;&lt;p&gt;Tržaška Slovenka Veronika Vascotto je ena od treh kuratorjev prestižnega umetnostnega bienala Fort 2026, ki ga drugič gosti južnotirolska Franzensfeste (Fortezza). Kuratorka, ki je doma iz Križa in živi v Bocnu, je skupaj s kolegoma Andreo Lerdo in Hannesom Eggerjem pripravila projekt na temo srečanj in kohezij s trijezičnim naslovom “Zusammen-kommen, In-contrarsi, Commingh-together”. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Trdnjava v kraju severno od Bocna bo tako, kot je bila v prejšnjih stoletjih, spet postala križišče migracij in srečanja različnih narodov. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Druga izvedba bienala sodobne umetnosti se  prikazuje kot štiridelno potovanje. Razstave (dela bo predstavilo devetnajst umetnic in umetnikov) bodo oživele prostore nekdanje vojaške strukture, kjer novosti in drugačnosti  ustvarjajo dialog z monumentalnostjo obzidja trdnjave in ustvarjata intenzivno izkušnjo, bogato s kontrasti in zaostrovanji konfliktov. Od vojn do širjenja avtoritarnih sistemov, podnebne krize do vsakodnevnega teptanja človekovih pravic povsod po svetu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Trojica kuratorjev prihaja iz različnih okolij. Hegger (letnik 1981) je južnotirolski konceptualni umetnik, leta 1999 rojena Vascotto je dizajnerka, ki je izobrazbo pridobila na bocenski svobodni univerzi. V svoji ustvarjalnosti združuje dizajn in avdivizualne medije, s katerimi raziskuje socialne dinamike, vprašanja identitete ter njene odnose s sodobno tehnologijo. O teh vsebinah prireja tudi delavnice. 43-letni Lerda je doma iz Cunea in se ukvarja predvsem z ekološkimi temami, ki jih razvija v državnem gorskem muzeju v Turinu.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/image-foto-kuratorinnen-2026-1872x1404_1550425_20260613185214.jpg">
<media:title>Veronika Vascotto med kolegoma kuratorjema južnotirolskega bienala (Fort 2026)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Uvod v niz prireditev Bloomsday presegel pričakovanja</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/uvod-v-niz-prireditev-bloomsday-presegel-pricakovanja-DC2206995</link>
<guid isPermaLink="false">5e235dbb-97bb-4c39-afb0-a477eab1e541</guid>
<pubDate>Sun, 14 Jun 2026 05:18:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21654" vn="Author" vid="11120">Sara Sternad</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="34347694" vn="Topic" vid="11150">Bloomsday</category>
<description readingtime="86">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/13062026-lt038-7546853_1550328_20260613191453.jpg"&gt;&lt;p&gt;Ljudje v Trstu obožujejo Jamesa Joycea. Da je tako, smo se lahko spet prepričali včeraj v kavarni San Marco, kjer je uvod v niz prireditev Bloomsday presegel pričakovanja – toliko je bilo udeležencev, da zanje še stoje ni bilo mesta. Tako ob jutranjem irskem zajtrku »s Poldy in Molly Bloom« oz. ob predstavi gledališke skupine Amici di San Giovanni kot na predavanju o letošnji rdeči niti, drugem poglavju Joyceovega romana Ulikses, ki nosi naslov Nestor. Starejši in mladi, pa tudi turisti na počitnicah so kimali ob poslušanju univerzitetne profesorice Laure Pelaschiar, ki je strnila glavne teme Nestorja. Za tiste, ki romana niso prebrali, velja zabeležiti, da Joyceova struktura vzporedno sledi Homerjevi Odiseji, saj je irski avtor vsako poglavje zasnoval na podlagi določenega lika ali dogodka iz antičnega epa. V tem, drugem poglavju pride na dan soočanje novih in starih idej, razlika med generacijami in razmislek o vplivu zgodovine na posameznika. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V Odiseji se Odisejev sin Telemah odpravi iskat novice o očetu in obišče starega kralja Nestorja, ki mu svetuje in govori o preteklosti ter o pomenu zgodovine. V Uliksesu se ta motiv zrcali v liku Stephena Dedalusa, izobraženega, inteligentnega in občutljivega učitelja zgodovine, polnega dvomov vase in kritičnega do družbe, vere in zgodovine, ki je zanj »nočna mora, iz katere se skušam prebuditi«. Stephena pokliče k sebi nadrejeni, ravnatelj gospod Deasy, ki je za razliko od Homerjevega Nestorja omejen, ozkogleden, jezikovno agresiven, samozadosten, poln predsodkov in konzervativnih pogledov, za nameček pa še antisemit, ki sovraži ženske.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Misli, da deli modrosti o denarju in zgodovini, dejansko pa deluje negativno, skorajda ostudno. Joyce nam razkriva pošast, ki doseže višek z besedami, da Irska ni nikoli preganjala Judov, saj jim ni nikoli dovolila vstopa v državo, pa z gromkim krohotanjem z izkašljevanjem sluza, kar vzbudi tudi v bralcu stud,« je ocenila predavateljica. Dedalusov odpor ostaja sicer predvsem notranji, saj se v neposreden spor z njim ne spušča.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Danes tudi Joyceov sprehod&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prvi dan Bloomsdaya se je nadaljeval s predstavo in koncertom. V muzeju LETS pa so v popoldanskih urah odprli razstavo Nestory - Joyce in cocci Paola Pascutta, ki je podpisal tudi skupno podobo festivala. Danes se bo začelo dogajati prav tam že ob 10. uri s predstavitvijo knjige Lorenza Greppija Canti irlandesi, ob 12. uri bo od tam krenil sprehod po Joyceovih sledeh, ob 17.30 bodo v kavarni San Marco predstavili grafični roman Ulysses Alexandrosa Karavasa; ponovno si bo mogoče ob 20. uri ogledati predstavo Circe &amp;amp; Nestore v Rossettiju. Ob 21. uri pa bo v muzeju Sartorio koncert Ciacolopolis v tržaškem dialektu. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/13062026-lt038-7546853_1550328_20260613191453.jpg">
<media:title>V muzeju LETS so popoldne odprli razstavo Nestory - Joyce in cocci Paola Pascutta (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Pri Fernetičih zadeli petico za dobrih 36 tisoč evrov</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/pri-ferneticih-zadeli-petico-za-dobrih-36-tisoc-evrov-ND2207096</link>
<guid isPermaLink="false">93f4b886-71fa-4837-9a53-42a52585bc57</guid>
<pubDate>Sat, 13 Jun 2026 16:58:48 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21948" vn="Location" vid="11176">Fernetiči</category>
<category id="1554409" vn="Topic" vid="11150">Igre na srečo</category>
<description readingtime="23">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-whatsapp-image-2026-06-13-at-13-19_1550320_20260613183541.jpg"&gt;&lt;p&gt;V Baru G pri Fernetičih se veselijo novega dobitka na nagradni igri SuperEnalotto. Danes so v baru, ki ga upravlja družina Gregoretti, ugotovili, da je stranka na zadnjem žrebu zadela petico, ki ji prinaša 36.395,34 evra dobitka. "Srečneža še nismo našli, ga še iščemo," je komentirala Sonja Zevnik iz obmejnega bara.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;To je že drugič v nekaj tednih, da se sreča nasmehne obiskovalcu omenjenega lokala. 26. maja si je domačin tam s srečno kombinacijo zagotovil zelo podoben znesek, 34.212 evrov. Sonja Zevnik je tedaj za Primorski dnevnik izrazila željo, da bi kmalu spet koga osrečili – in ni jim bilo treba dolgo čakati.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-whatsapp-image-2026-06-13-at-13-19_1550320_20260613183541.jpg">
<media:title>V Baru G se veselijo novega dobitka</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Tržačane skrbijo varnost in projekti, kot je kabinska žičnica«</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/trzacane-skrbijo-varnost-in-projekti-kot-je-kabinska-zicnica-XC2206918</link>
<guid isPermaLink="false">042425c8-1ee7-4389-ac2d-558d6164c948</guid>
<pubDate>Sun, 14 Jun 2026 06:14:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21310" vn="Topic" vid="11150">Intervju</category>
<category id="21652" vn="Author" vid="11120">Sanela Čoralič</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<description readingtime="133">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/1567711-1567711_1550269_20260613180202.jpg"&gt;&lt;p&gt;Tržačani so vse bolj kritični do razmer v mestu. Tako kaže najnovejša anketa agencije za raziskave javnega mnenja SWG, ki razkriva občuten padec zadovoljstva z delom občinske uprave in znižanje podpore županu Robertu Dipiazzi. Prebivalci kot glavne težave izpostavljajo slabšanje kakovosti življenja, vprašanja varnosti, prometne zagate in neučinkovitost gradbenih del. Ob tem ostaja predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga politična osebnost z najvišjo stopnjo zaupanja, medtem ko se pred prihodnjimi lokalnimi volitvami vse pogosteje omenja potreba po novih političnih odgovorih. Kaj nam ti podatki povedo o razpoloženju Tržačanov, kako zanesljivo napovedujejo prihodnje volilne trende in kateri dejavniki najbolj vplivajo na javno mnenje? O tem smo se pogovarjali z raziskovalcem agencije SWG Radom Fondo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Kako si razlagate precejšen padec priljubljenosti župana Roberta Dipiazze?&lt;/b&gt;&lt;span style="text-transform:uppercase"&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Do konca prejšnjega mandata so bile ocene precej dobre. V zadnjih petih letih pa se je podoba župana poslabšala predvsem iz dveh razlogov. Deloma gre za splošen pojav: po tolikih letih vodenja mesta se ljudje naveličajo, dobijo občutek, da stvari ne napredujejo več. Pomembna pa sta bila predvsem dva konkretna dejavnika. Prvi je vprašanje varnosti. Prebivalci Trsta menijo, da se je stanje na tem področju poslabšalo, s tem pa je povezano tudi vprašanje migrantov. Anketa jasno kaže, da občani varnost postavljajo med prednostne naloge, s katerimi bi se morala ukvarjati občinska uprava. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Ste v anketi preverjali tudi, kako si ljudje predstavljajo reševanje migrantskega vprašanja?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ne, v to nismo šli. Ugotavljali smo predvsem, katera vprašanja prebivalci dojemajo kot najpomembnejša. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Kateri je bil drugi razlog za padec podpore?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Drugi pomemben dejavnik so naložbe, predvsem projekt kabinske žičnice. Ta je postala simbol nezadovoljstva. Danes temu projektu nasprotujejo trije Tržačani od štirih, proti pa je tudi približno 60 odstotkov volivcev desne sredine. To pomeni, da se nezadovoljstvo pojavlja tudi znotraj županovega tradicionalnega volilnega bazena. Tudi dejstvo, da župan pri projektu vztraja, dodatno krepi občutek, da se občinska uprava ukvarja z nečim, kar za prebivalce ni prednostna naloga. Nezadovoljstvo pa se ne nanaša samo na žičnico. Med razlogi za kritično oceno so anketiranci omenjali openski tramvaj, Staro pristanišče in druge gradbene projekte. Splošen vtis je, da upava na tem področju ni dovolj učinkovita.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Imajo naložbe pri oblikovanju javnega mnenja tako veliko težo?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Da, to pa zato, ker jih ljudje spremljajo vsak dan. Če politik obljubi določene projekte, ti pa se ne uresničijo ali se vlečejo predolgo, se to hitro opazi v padcu zaupanja. Na drugi strani lahko občina zelo dobro opravlja socialne storitve, pa tega večina prebivalcev sploh ne opazi. Naložbe so nekaj vidnega in oprijemljivega.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Župan je v zadnjih tednih večkrat poudaril, da bo projekt kabinske žičnice opusti, če mu tehniki ne bodo dali zagotovil, da je ta sploh izvedljiv. Ali bi lahko opustitev projekta izboljšala županovo priljubljenost?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po mojem mnenju ne bistveno. Projekt je že povzročil določeno politično škodo. Če bi ga opustili, bi morali hkrati predstaviti novo razvojno vizijo oziroma druge projekte, vendar je časa do volitev malo. Ena od možnosti bi bila, da bi v Starem pristanišču odprli ali predstavili konkretne projekte ter pokazali, da se območje vendarle razvija. To bi lahko nekoliko izboljšalo razpoloženje, vendar ne odločilno. Če hoče desnosredinska koalicija biti konkurenčna, bi morala na naslednjih volitvah nastopiti prenovljena, z novimi obrazi in novim programom. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Veliko se govori tudi o morebitni kandidaturi aktualnega predsednika deželne vlade Massimiliana Fedrige. Kako realna je ta možnost?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Možnost obstaja, saj je položaj župana za nekatere politike privlačen. Gre za izrazito operativno funkcijo, ki omogoča neposreden vpliv na razvoj mesta. Vse pa bo odvisno od političnih okoliščin in alternativ, ki jih bo imel Fedriga na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Trenutno je težko napovedovati razplet. Ni namreč samoumevno, da bo desna sredina tudi v prihodnje ohranila sedanjo politično moč, zato bo veliko odvisno od širšega političnega konteksta. Če desna sredina na prihodnjih parlamentarnih volitvah ne bi zmagala, Fedriga morda ne bi imel na voljo pomembnejše politične funkcije. V takem primeru bi lahko županski položaj v Trstu postal privlačnejša možnost. Pri tem pa je pomembno časovno zaporedje volitev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Celoten intervju v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/1567711-1567711_1550269_20260613180202.jpg">
<media:title>Rado Fonda (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Sesljanska plaža odslej prijaznejša osebam z invalidnostjo</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/sesljanska-plaza-odslej-prijaznejsa-osebam-z-invalidnostjo-DC2206522</link>
<guid isPermaLink="false">73bdbfcc-50c7-4c95-a84c-3fc8406a7d79</guid>
<pubDate>Sat, 13 Jun 2026 10:55:32 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21972" vn="Location" vid="11176">Sesljan</category>
<category id="5144379" vn="Topic" vid="11150">Invalidnost</category>
<category id="10619539" vn="Topic" vid="11150">Plaže</category>
<category id="22790087" vn="Author" vid="11120">Eva Skabar</category>
<description readingtime="27">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/7544808-7544808_1549868_20260613100152.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na plaži kopališča Castelreggio v Sesljanu so včeraj slovesno predali namenu napravo seatrac: ležalnik, ki se premika po posebnih tračnicah, gibalno oviranim osebam omogoča lažji vstop v morje in izstop iz njega. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kratke slovesnosti so se udeležili devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec, odbornica za socialno politiko Marjanka Ban ter odbornika za proračun in komunalne storitve Irene Blasig in Lorenzo Celic.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Zamisel o postavitvi takšne infrastrukture sega več let nazaj,« je pojasnil župan Gabrovec. »Ob intenzivnem prizadevanju odbornice Marjanke Ban je občina lani končno uspela nabaviti napravo. Žal nam je sicer bilo, da je uporabnikom nismo mogli ponuditi že v poletni sezoni 2025. Po testiranju in tehničnih pregledih pa ga končno dajemo na voljo vsem, ki prihajajo v Sesljan za morske užitke.«&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7544808-7544808_1549868_20260613100152.jpg">
<media:title>Seatrac omogoča gibalno oviranim osebam lažji vstop v morje (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7544810-7544810_1549874_20260613100154.jpg">
<media:title>(FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7544820-7544820_1549872_20260613100154.jpg">
<media:title>(FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Do Sesljanskega zaliva z novo avtobusno povezavo</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/do-sesljanskega-zaliva-z-novo-avtobusno-povezavo-NC2206492</link>
<guid isPermaLink="false">da11fb7c-9294-470b-80d0-363eb367ab79</guid>
<pubDate>Sat, 13 Jun 2026 08:18:17 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21972" vn="Location" vid="11176">Sesljan</category>
<category id="660142" vn="Topic" vid="11150">Prevozi</category>
<category id="22790087" vn="Author" vid="11120">Eva Skabar</category>
<description readingtime="20">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/7544867-7544867_1549859_20260613093731.jpg"&gt;&lt;p&gt;Prebivalci Krasa, ki si želijo v Sesljanski zaliv, se lahko od prejšnje nedelje odločijo za okolju prijaznejše prevozno sredstvo. Javni prevoznik Trieste Trasporti je namreč uvedel novo sezonsko progo št. 70, ki vsakih 50 minut povezuje Nabrežino in Sesljanski zaliv: prvi avtobus krene izpred županstva ob 7.50, zadnji pa ob 19.30. Vožnja traja približno 10 minut, avtobus ustavlja na vseh predvidenih postajališčih (v Nabrežini, na pokrajinski cesti št. 1, v središču Sesljana, pri nekdanjem infopointu ...). Vozovnica stane 1,50 €. V prvih petih dneh je avtobus prepeljal okrog 400 potnic in potnikov.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7544867-7544867_1549859_20260613093731.jpg">
<media:title>prvi avtobus krene izpred županstva ob 7.50, zadnji pa ob 19.30 (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Sesljanskem zalivu začetek poletne sezone z več novostmi</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/v-sesljanskem-zalivu-zacetek-poletne-sezone-z-vec-novostmi-FC2206456</link>
<guid isPermaLink="false">c7bb9a6d-cf86-4aa1-9460-170bb2f69cbe</guid>
<pubDate>Sat, 13 Jun 2026 04:41:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21394" vn="Topic" vid="11150">Turizem</category>
<category id="21972" vn="Location" vid="11176">Sesljan</category>
<category id="10619539" vn="Topic" vid="11150">Plaže</category>
<category id="10619541" vn="Topic" vid="11150">Poletje</category>
<category id="22790087" vn="Author" vid="11120">Eva Skabar</category>
<description readingtime="66">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/castelreggio-sistem-s-7541956_1549820_20260612214908.jpg"&gt;&lt;p&gt;Začetek letošnje kopalne sezone je delno skazilo slabo vreme, upravitelji kopališč in gostinskih obratov v Sesljanskem zalivu pa pričakujejo, da bo v teh dneh sezona vendarle stekla s polnim zamahom.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Poletno sezono bodo zaznamovale nekatere novosti. Zaliv bo lažje dosegljiv, tako s poletnim avtobusom številka 70 podjetja Trieste Trasporti (iz Nabrežine) kot s pomorskimi povezavami podjetja Delfino Verde, ki so jih dodatno okrepili. V petek so plažo Castelreggio opremili z napravo, ki osebam z gibalnimi težavami omogoča, da se samostojno kopajo. Na tej plaži ostajajo lanski upravitelji, prav tako na drugi strani zaliva, kjer kopališče Caravella že več let upravlja isto podjetje. Za nočno zabavo v parku Caravella tudi letos skrbi klub Base. Novega upravitelja pa je pridobil kiosk v zalivu, kjer je lansko poletje delovala okrepčevalnica Autstanding. Tudi v cenikih ni velikih sprememb, ugodnosti za devinsko-nabrežinske občane ostajajo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Ohranili ugodne cene za krajane&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Cene v zalivu ostajajo v glavnem nespremenjene. Celodnevni najem senčnika in dveh ležalnikov na plaži Castelreggio znaša 20 evrov (poldnevni 11 evrov). Cene za rezidente pa so nižje (13 evrov za celodnevni najem). V kopališču Caravella je treba za celodnevni najem ob prazničnih dneh odšteti tudi do 34 evrov, v najboljšem primeru pa (med tednom in po 15. uri) 14 evrov. Možne so sicer razne kombinacije in predvidene so tudi različne tarife za kopanje, če se na plažo želimo odpraviti v družbi hišnih ljubljenčkov ali pa z družino. Dražje je ob nekaterih dneh poležavanje na manjši in bolj ekskluzivni plaži kopališča Cohiba: cena za senčnik in dva ležalnika tu seže tudi do 48 evrov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Precejšnje težave se letos pojavljajo pri plačevanju parkirnine. Obiskovalci zaliva pogrešajo možnost plačevanja z aplikacijo Easy Park, ki je nekoč bila na razpolago. Pred parkomati pa se ustvarjajo vrste, ker so navodila za plačilo navedena samo v italijanskem jeziku, v Sesljan pa zahaja tudi veliko turistov, zlasti iz Slovenije. Cena parkirnine pred kioski ostaja nespremenjena: 12 evrov za cel dan, za rezidente pa 5,50 evra.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/castelreggio-sistem-s-7541956_1549820_20260612214908.jpg">
<media:title>Ob ugodnem vremenu se plaže naglo napolnijo (FotoDamj@n)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Praprotu slavijo vitovsko in harmonike</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/v-praprotu-slavijo-vitovsko-in-harmonike-YC2206357</link>
<guid isPermaLink="false">c5614ccf-c607-431c-8acb-825ef701247e</guid>
<pubDate>Fri, 12 Jun 2026 18:57:35 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21100" vn="People" vid="11166">Igor Gabrovec</category>
<category id="21290" vn="Topic" vid="11150">Glasba</category>
<category id="21396" vn="Topic" vid="11150">Vinogradništvo</category>
<category id="21668" vn="Author" vid="11120">Valentina Sancin</category>
<category id="21966" vn="Location" vid="11176">Praprot</category>
<category id="71706191" vn="Topic" vid="11150">Vaški praznik</category>
<category id="83630376" vn="Topic" vid="11150">Vitovska &amp; harmonika</category>
<description readingtime="72">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-06-12-at-19-50_1549766_20260612205446.jpg"&gt;&lt;p&gt;V osrčju Krasa se je začel drugi Festival vitovske in harmonike. V Praprotu so na »placu« postavili kioske, v osmicah, kleteh in na hišnih dvoriščih pa odprli razstave ter povabili obiskovalce na koncerte in druge prireditve. Dvodnevni praznik, ki ga prirejata Vaška skupnost Praprot in društvo Accordion Alpe Adria v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občino, Deželo Furlanijo - Julijsko krajino in domačimi proizvajalci, je posvečen zlasti kraški vinski kraljici - vitovski, ki ima v Praprotu svojo zibelko, in harmoniki.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prvi festivalski dan se je začel že dopoldne z odprtjem osmic pri Gabrovcu, Zidarichu in Briščaku. Tu so odprli razstavo &lt;i&gt;Trieštin&lt;/i&gt; s harmonikami iz 19. in 20. stoletja ter postavili na ogled noše iz projekta Ženska duša v barvi in vezenini, ki ga financira Dežela FJK. V poznih popoldanskih urah so potekali vodeni obiski vinskih kleti Zidarich in Skerek ter degustacije, na trgu pa so se zbirali prvi obiskovalci okrog gostinskih kioskov vaške skupnosti. Na dvorišču domačije Skerk so odprli razstavo &lt;i&gt;Potovanje v notranjost harmonike&lt;/i&gt;. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Skerkovo dvorišče je bilo včeraj prizorišče uradnega odprtja, na katerem je harmonikarski kvintet Dominó zaigral &lt;i&gt;Himno praprovsko &lt;/i&gt;in druge skladbe, mladi harmonikar Filippo Lavretič iz Špetra pa tradicionalne plesne viže iz Benečije. »To so trenutki, ko občutiš veselje v skupnosti,« je v svojem pozdravu dejal devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec. Praznik, je dodal župan, je v dveh letih že prerasel pričakovanja. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Večer je na kmetiji Lupinc popestrila glasbena skupina Zingelci s plesnimi melodijami iz kraške in istrske tradicije. Nato pa se je dogajanje preselilo na vrt Rezidence Gruden, kjer se je predstavil furlanski harmonikarski orkester Ensemble Flocco Fiori, ki ga vodi Massimo Pividori.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Med glasbo in peko&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V soboto bo poleg odprtih osmic mogoče ponovno obiskati kleti Zidarich in Skerk (po predhodni rezervaciji na številkah 040 201223 in 040 9899213) in omenjene razstave, med 11. in 13. uro pa bo čas za harmonikarski tečaj trieštinke za začetnike. Pri stojnicah, ki bodo odprte med 16. uro in polnočjo, se bo ob 18. uri začela peka (kaj bodo pekli, bodo obiskovalci odkrili jutri). Večerni program bo uvedel duo Manuel Šavron &amp;amp; Jani Poklar, dogajanje bodo sklenili s koncertom Peter Prohart tria z mladima nadarjenima gostoma.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-06-12-at-19-50_1549766_20260612205446.jpg">
<media:title>Festival je tudi priložnost za ogled praprovskih vinskih kleti (FotoDamj@n)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-06-12-at-19-48_1549770_20260612205446.jpg">
<media:title>Harmonike različnih vrst so na ogled, nanje pa seveda tudi igrajo (FotoDamj@n)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Botanjek med desetimi najbolj obiskanimi plažami za zmenke</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/botanjek-med-desetimi-najbolj-obiskanimi-plazami-za-zmenke-XC2206303</link>
<guid isPermaLink="false">149c9c6a-9456-44d7-8be7-be2f35f07238</guid>
<pubDate>Sat, 13 Jun 2026 07:55:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="11124" vn="Author" vid="11120">Aljoša Fonda</category>
<category id="21972" vn="Location" vid="11176">Sesljan</category>
<category id="10619539" vn="Topic" vid="11150">Plaže</category>
<category id="10619541" vn="Topic" vid="11150">Poletje</category>
<description readingtime="30">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-2261159-2261159_1549632_20260612185857.jpg"&gt;&lt;p&gt;Nekatere plaže, ki so nekoliko bolj odmaknjene in zagotavljajo večjo mero zasebnosti, so posebno priljubljene med svingerji in drugimi osebami, ki ob morju iščejo »bližnja srečanja«, tudi z neznanci. Na spletni platformi za privržence svobodne ljubezni Wyylde so na podlagi ankete sestavili letošnji seznam desetih najbolj obiskanih tovrstnih plaž v Italiji: med njimi je tudi Botanjek (Costa dei Barbari), divja plaža, ki se nahaja pod Obalno cesto med Sesljanom in Nabrežino in do katere pridemo le po strmih stezah. Raziskava kaže, da se na teh plažah najraje družijo osebe od 30. do 50. leta starosti, zmenke pa pogosto vnaprej organizirajo ravno s pomočjo spletnih storitev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ostale plaže na letošnjem seznamu so: Capocotta (Rim), Bassona - Lido di Dante (Ravenna), Focene (Rim), Marina di Camerota (Salerno), Spiaggia del Troncone, Pizzo Greco (Crotone), Nido dell’Aquila (Livorno), Acquarilli (otok Elba), Piscinas (Carbonia-Iglesias) in Arenauta (Latina).&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-2261159-2261159_1549632_20260612185857.jpg">
<media:title>Botanjek (Arhivski posnetek)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»25. april in 12. junij se dopolnjujeta«</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/25-april-in-12-junij-se-dopolnjujeta-BC2206254</link>
<guid isPermaLink="false">58e4764c-0cfd-4a4d-bdd5-2c3a7569b34e</guid>
<pubDate>Sat, 13 Jun 2026 06:28:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="11138" vn="Author" vid="11120">Poljanka Dolhar</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="651153" vn="Topic" vid="11150">Obletnice</category>
<category id="767834" vn="Topic" vid="11150">Občina Trst</category>
<description readingtime="52">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/12062026-lt007-7540505_1549591_20260612181842.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Trst, Gorica, Tržič in Milje priznavajo 25. aprilu pomen nacionalnega praznika osvoboditve od nacifašizma, a so uvedli tudi praznovanje 12. junija. Da ne bi pozabili, da je grozljivi nacistični okupaciji sledilo štirideset dni titovskega komunističnega terorja,« je na včerajšnji slovesnosti v Mestni hiši dejal Everest Bertoli in zagotovil: praznika se dopolnjujeta, nista v nasprotju.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Občina Trst je včeraj peto leto zapored obeležila dan osvoboditve izpod jugoslovanske zasedbe. Na krajši slovesnosti v dvorani mestnega sveta se je zbrala manjša skupina ljudi, v prvi vrsti politični predstavniki večinske desno-sredinske koalicije ter predstavniki oboroženih sil. Dobrodošlico jim je izrekel predsednik mestnega sveta Francesco di Paola Panteca in se zavzel za posredovanje bolečega spomina mlajšim rodovom. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Župana Roberta Dipiazzo je zastopal odbornik za finance Bertoli in v nagovoru predstavil svoj pogled na dogajanje maja 1945 v Trstu. Dejal je, da jugoslovanski vodja Josip Broz Tito ni želel »le legitimno osvoboditi jugoslovanskega ozemlja okupatorja in kolaboracionistov«, temveč pod »zelo pomenljivim geslom Trst je naš« zasesti tudi območja, kjer so bile slovanske skupnosti v manjšini. 1. maja 1945 po njegovi oceni v Trstu ni vladalo praznično vzdušje kot v ostalih italijanskih mestih ob 25. aprilu: najbolj ikonska podoba tistih dni je zanj podoba finančnih policistov, »simbola prisotnosti italijanske države, ki so jih jugoslovanski partizani postavili v kolono in odpeljali v kratko ujetništvo, ki se je končalo z njihovo usmrtitvijo v fojbi pri Bazovici«. (Postavlja se sicer vprašanje, katero italijansko državo so zastopali policisti, ki so bili do tistega dne v službi nacističnega okupatorja.)&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/12062026-lt007-7540505_1549591_20260612181842.jpg">
<media:title>Včerajšnja slovesnost v mestni hiši (LUCA TEDESCHI/FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Za tržaško lokalno policijo je leto korenitih sprememb</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/za-trzasko-lokalno-policijo-je-leto-korenitih-sprememb-DC2206104</link>
<guid isPermaLink="false">57981461-a21f-4c7f-b277-618eaaf5c447</guid>
<pubDate>Fri, 12 Jun 2026 16:45:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="11124" vn="Author" vid="11120">Aljoša Fonda</category>
<category id="21136" vn="People" vid="11166">Pierpaolo Roberti</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="651879" vn="Topic" vid="11150">Varnost</category>
<category id="767834" vn="Topic" vid="11150">Občina Trst</category>
<category id="18852631" vn="Topic" vid="11150">Lokalna policija</category>
<category id="67850100" vn="People" vid="11166">Caterina de Gavardo</category>
<description readingtime="77">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/01-1920-2_1549222_20260612171528.jpg"&gt;&lt;p&gt;S sobotno dopoldansko slovesnostjo na Verdijevem trgu (začela se bo ob 10. uri) bo tržaška lokalna policija praznovala 164. obletnico ustanovitve oziroma začetka delovanja tukajšnjih mestnih redarjev, obletnici je posvečena tudi razstava, ki bo še do nedelje na ogled v občinski razstavni dvorani Veruda. Lokalna policija je ob tej priložnosti podala obračun dela v zadnjem letu, ravno dan pred slovesnostjo pa je na nacionalni ravni potekala stavka, ki so jo nekateri sindikati oklicali iz protesta proti vladnem predlogu spremembe zakona o lokalni policiji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Lokalna policija je bila v Trstu ustanovljena ravno na današnji dan, 13. junija, leta 1862, v avstro-ogrskih časih. Tudi letos je Občina Trst priložnost izkoristila za predstavitev obračuna dela lokalne policije v zadnjih dvanajstih mesecih. Pristojna odbornica Caterina de Gavardo se je na četrtkovi predstavitvi javno zahvalila vsem pripadnicam in pripadnikom tržaške lokalne policije za to, kar počenjajo za skupnost vsak dan v letu. Poudarila je, da je prišlo v tem obdobju do kadrovskih okrepitev in reorganizacije dela z uvedbo 24-urne prisotnosti na terenu ter drugimi novostmi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Novosti je razčlenil namestnik poveljnika Paolo Jerman (poveljnik je Walter Milocchi), ki je potrdil, da je bilo zadnje leto »v znamenju globokih sprememb«, rezultate je na splošno označil kot pozitivne. V tem obdobju se je zaključil postopek oboroževanja lokalnih policistov, ki po novem razpolagajo s pištolo, posledica tega pa je možnost delovanja tudi v nočnih urah.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Omenil je tudi nekaj izstopajočih dejanj, za katere bodo lokalni policisti na današnjem dogodku nagrajeni. To so: Luca Caramuta, Erik Haligogna, Maurizio Benco, Alessandro Zecchin, Francesco D’Aniello, Tiziano Puzzer, Andrea Nardini, Mario Placanica, Erik Sterle, Paolo Bandi, Simone Lacalamita, Enrico Barbiani, Benedetto Manno, Paolo Burdi, Eleonora Calcina, Meghi Callegaris, Anna Pellegrini, Matteo Trussini, Michele Zollia ter enoti, ki skrbita za informiranje in centralne službe (ti dve zaradi dejavnosti ob deaktiviranju bombe iz obdobja druge svetovne vojne).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Zgodovinski pogled&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V dvorani Veruda na Malem trgu je še do nedelje na ogled zgodovinska razstava o lokalni policiji (od 10. do 13. in od 17. do 20. ure). Uredil jo je krožek Roberto Tommasi, eksponati opisujejo razvoj tega mestnega varnostnega organa od leta 1862 do danes. Član deželne vlade Pierpaolo Roberti, ki je pristojen za varnost, je izrazil upanje, da bo začasna razstava prerasla v stalno, da bo mogoče varovati in promovirati dediščino lokalne policije.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/01-1920-2_1549222_20260612171528.jpg">
<media:title>Z odprtja razstave o lokalni policiji v dvorani Veruda (Občina Trst)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Koridor Imec v ospredju mednarodnega posveta GeoAdriatico</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/koridor-imec-v-ospredju-mednarodnega-posveta-geoadriatico-AF2205750</link>
<guid isPermaLink="false">d99a90b9-1039-476b-a3c5-6dad809ca3b5</guid>
<pubDate>Fri, 12 Jun 2026 11:22:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="1414266" vn="Topic" vid="11150">Pomorstvo</category>
<category id="27691339" vn="Author" vid="11120">Jadran Vecchiet</category>
<description readingtime="83">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/11062026-lt013-7537807_1548937_20260612114950.jpg"&gt;&lt;p&gt;Velika večina pomorskega prometa poteka med Indijskim in Tihim oceanom, Atlantik nima pristanišča med desetimi najpomembnejšimi na svetu. Trst pa si lahko še utre pot med pomembna, četudi ne najbolj zmogljiva pristanišča. Tako je bilo slišati na včerajšnjem odprtju posveta GeoAdriatico, ki ga prireja Vitale Initiative. Simpozij se je pričel včeraj, nadaljeval se bo do nedelje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Odprtje posveta se je odvijalo v reprezentančni dvorani Lloydove palače na Velikem trgu, posvečeno je bilo inovacijam, morju in koridorju Imec. Za uvodne pozdrave so poskrbeli deželna odbornica za znanost Alessia Rosolen, profesorica Elisabetta de Giorgi, ki je na Univerzi v Trstu odgovorna za mednarodne odnose, izvršni direktor Unescovega urada za znanost v državah globalnega juga TWAS Marcelo Knobel, direktor Sisse Andrea Romanino ter tržaški odbornik za proračun Everest Bertoli. Vsi so izpostavili tržaške adute, nenazadnje prav znanstveni ekosistem.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;»Trst je Imec«&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Uvodne misli je iz Rima poslal nekdanji minister za zunanje zadeve, danes senator Bratov Italije in predsednik senatnega odbora za vprašanja EU Giulio Terzi di Sant’Agata. Izpostavil je, da ostaja Sredozemlje neprecenljivo za svetovne trgovinske tokove. Kot ključen izziv je izpostavil svobodno plovbo. Ta je po eni strani pod udarom zaradi vojnih blokad, po drugi pa zaradi gospodarsko motiviranih.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Terzi di Sant’Agata je izpostavil zelo prijateljske odnose med Italijo in Indijo, nenazadnje zaradi razmerja med njunima premierjema Giorgio Meloni in Narendro Modijem. Epicenter sveta se seli v smer Tihega in Indijskega oceana, z Indijo pa deli Italija vrednote in prioritete. Opisal jo je kot največjo demokracijo na svetu, čemur bi raziskovalci demokracij sicer temu zlahka ugovarjali zaradi Modijevih avtoritarnih teženj. Vsekakor, trdi nekdanji minister, je snovanje gospodarsko-politično-obrambnega koridorja Imec med Indijo, Bližnjim vzhodom, Izraelom in Evropo »prava odločitev«. »Trst je Imec,» je zaključil.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sledili so nastopi izvedencev, ki so odgovarjali na vprašanja organizatorja posveta Roberta Vitaleja. Italijanski izredni odposlanec za Imec Francesco Maria Talò je pohvalil tržaško lego, ki je bila včeraj toliko bolj razvidna, čez zaliv je bilo videti gore. Jadransko morje je opisal kot fjord proti srednji Evropi. Izpostavil pa je, da moramo delati na pomanjkljivostih. »Potrebujemo tiste, ki delajo,» je dejal o sebi in sosedih, ki poklicno govorijo. Izpostavil je pomen podatkov - označil jih je kot današnje gorivo - in internetni kabel med Italijo in Indijo. Tega so vključili med projekte Imeca in velja za njegov najbolj konkreten izraz, a bi ga postavili tudi brez Imeca, ob razglasitvi namere po snovanju koridorja je kabel že bil na pol položen, je poudaril.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/11062026-lt013-7537807_1548937_20260612114950.jpg">
<media:title>Trst gosti v teh dneh novo izvedbo niza GeoAdriatico, ki ga sooblikujejo politiki, diplomati in gospodarstveniki (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Spletna različica v slovenščini nagovarja širši krog bralcev</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/spletna-razlicica-v-slovenscini-nagovarja-sirsi-krog-bralcev-YF2205717</link>
<guid isPermaLink="false">844d2413-f2c3-4955-8c4c-0e364046ee05</guid>
<pubDate>Fri, 12 Jun 2026 08:51:10 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21668" vn="Author" vid="11120">Valentina Sancin</category>
<category id="21900" vn="Location" vid="11176">Opčine</category>
<category id="365483" vn="Topic" vid="11150">Primorski dnevnik</category>
<category id="2205333" vn="Topic" vid="11150">Revije</category>
<description readingtime="75">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/7539970-7539970_1548888_20260612104924.jpg"&gt;&lt;p&gt;Vsebinsko izvirna in grafično dodelana revija IES Trieste Lifestyle, ki od leta 2018 izhaja štirikrat letno, je odslej na voljo tudi &lt;a rel="nofollow noopener noreferrer" href="https://issuu.com/www.triestelifestyle.com/docs/ies_trieste_lifestyle_32_ita_slo" target="_blank"&gt;v italijansko-slovenski različici&lt;/a&gt;. Tiskana spomladanska izdaja, dvaintrideseta po vrsti, je kot običajno izšla v italijansko-angleški in italijansko-nemški verziji, spletna različica pa je po novem tudi v slovenskem jeziku. Novost sta včeraj v prostorih openskega Zinzendorfa in Borariuma predstavila založnik Prandicom in Primorski dnevnik v sodelovanju s tržaško zvezo Federalberghi ob udeležbi občinskega odbornika Giorgia Rossija, repentabrske županje Tanje Kosmina, generalnega konzula Slovenije v Trstu Gregorja Šuca, predsednika ZKB Trst Gorica Adriana Kovačiča in še drugih gostov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dobrodošlico je izrekel Rino Lombardi, direktor in ustanovitelj Muzeja burje in Borariuma. Poudaril je pomen dvojezičnosti v prostoru, kjer se srečata kulturi, in spomnil, da muzejsko zbirko spremljajo tudi slovenski napisi. Slovenščina je postala del našega rednega ustvarjanja, je dejal založnik Federico Prandi, »z željo, da bi v vsebinsko ponudbo vključili naše ozemlje v celoti in obenem nagovorili turiste iz Slovenije«. Veliko je namreč državljanov Slovenije, ki obiskujejo Tržaško in se zanimajo za njeno turistično ponudbo po spletnih kanalih. Spletna stran Primorskega dnevnika beleži največji obisk ravno iz Slovenije, je poudaril Štefan Semen, prokurist družbe DZP - PRAE, ki izdaja naš časopis. Navedel je podatek, da ima Primorski dnevnik na svoji Facebook strani več kot 13 tisoč rednih sledilcev, njihovo število pa krepko poskoči ob odmevnih novicah. Spletnih bralcev pa je dan za dnem vse več.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Vsebine revije IES dokazujejo, da ima njen izdajatelj jasno vizijo turizma, da stavi na kvaliteto in da večjezičnost obravnava kot dodano vrednost,» je povedal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak. Že res, da želi revija pritegniti predvsem pozornost turistov iz Slovenije, toda je obenem privlačna tudi za tukajšnje Slovence, ki soustvarjajo večjezični, večkulturni in svetovljanski Trst.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Glavni urednik revije Giovanni Marzini je poudaril, da je slovenščina po nemščini in angleščini končno dobila svoj prostor, saj so obiskovalci iz Slovenije in vzhodne Evrope od vedno trdo jedro tržaškega turizma. To je potrdil Stefano Martucci za Discover Trieste - Convention and Visitors Bureau. Da je revija IES v koraku s časom in polna zanimivih vsebin, je dejal tudi Adriano Kovačič in zagotovil podporo banke.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7539970-7539970_1548888_20260612104924.jpg">
<media:title>Novo slovensko-italijansko izdajo revije IES Trieste Lifestyle so včeraj predstavili v veliki dvorani stavbe Zinzendorf na Opčinah (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Nova pot za promocijo Opčin in spodbujanje povezav</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/nova-pot-za-promocijo-opcin-in-spodbujanje-povezav-FF2205557</link>
<guid isPermaLink="false">c93b5f91-9bd5-47e2-91d6-36843bca636e</guid>
<pubDate>Thu, 11 Jun 2026 18:15:02 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21394" vn="Topic" vid="11150">Turizem</category>
<category id="21900" vn="Location" vid="11176">Opčine</category>
<category id="22790087" vn="Author" vid="11120">Eva Skabar</category>
<description readingtime="45">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-06-11-at-11-32-00_1548527_20260611194502.jpg"&gt;&lt;p&gt;Kapljice kulture in zgodovine Opčin naj obogatijo vaško skupnost in obiskovalcem vasi ponudijo prijazno podobo kraja. Tako je predsednica rajonskega sveta za vzhodni Kras Nives Cossutta (Demokratska stranka) predstavila smisel openske zgodovinsko-kulturne poti, ki je &lt;a rel="nofollow" href="https://www.primorski.eu/trzaska/na-opcinah-koncno-informacije-za-turiste-HL2195768"&gt;pred kratkim dočakala postavitev&lt;/a&gt;, včeraj pa še uradno odprtje. To je potekalo pri glavnemu totemu z informacijami o vasi, ki stoji na openskem Nanoškem trgu (Škavenci). Skupno pa pot vsebuje šest postojank in obravnava osem točk od Napoleonske ceste vse do vaške železniške postaje. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot smo že poročali, je pot vključena v širši projekt Triestemetro, ki v Trstu ponuja različne kulturne, zgodovinske, literarne in naravne poti v štirih jezikih, je spomnila Cossutta. »Z njo želimo spodbujati povezavo med Trstom in Krasom, ki je bila večkrat pomanjkljiva, ter vrednotiti kulturne, zgodovinske in jezikovne značilnosti ozemlja,« je dejala predsednica in poudarila, da je informacijski steber posvečen tudi tramvaju, »ki je za Opence veliko več kot prevozno sredstvo«.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Skozi Opčine se je nekoč vila pot, ki je vodila proti Dunaju in še danes imamo tu Dunajsko cesto. Vas je s svojo posebno lego ohranila svojo vlogo, predvsem po odprtju meja, skrbi za zgodovinski spomin in krajino,« je dejal tržaški občinski odbornik za kulturo Giorgio Rossi, ki si je ob rajonskem svetu prizadeval za uresničitev poti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt; &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-06-11-at-11-32-00_1548527_20260611194502.jpg">
<media:title>Današnje odprtje openske informacijske poti (FOTODAMJ@M)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-06-11-at-11-31-58_1548535_20260611194503.jpg">
<media:title>Mimoidoči so radovedno prebirali informacije na totemu (FOTODAMJ@N)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zaradi sanacije kanalizacije večmesečno zaprtje Ulice D’Alviano</title>
<link>https://www.primorski.eu/trzaska/zaradi-sanacije-kanalizacije-vecmesecno-zaprtje-ulice-d-alviano-HF2205382</link>
<guid isPermaLink="false">562e82e6-c135-4664-9dd6-b06b62c8072f</guid>
<pubDate>Fri, 12 Jun 2026 05:33:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/trzaska">Tržaška</source>
<category id="21654" vn="Author" vid="11120">Sara Sternad</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="18631481" vn="Topic" vid="11150">Sanacijska dela</category>
<description readingtime="63">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-06-11-at-18-06-48_1548316_20260611181044.jpg"&gt;&lt;p&gt;Komunalno podjetje AcegasApsAmga bo 20. junija začelo obsežna dela na glavnem kanalizacijskem kolektorju iz tridesetih let preteklega stoletja, ki oskrbuje višji del mesta Trst. Gre za enega najzahtevnejših infrastrukturnih posegov v zadnjih letih, saj bo sanacija potekala na globini približno 13 metrov in bo trajala kar devet mesecev, je včeraj novinarje v mestni hiši seznanil občinski odbornik za urbanistično načrtovanje Michele Babuder in napovedal, da bo od sredine julija del Ulice D’Alviano med ulicama dei Lavoratori in Colleoni zaprt za promet, zaradi česar je bilo treba preučiti alternativni prometni režim. Projekt, vreden približno 1,3 milijona evrov, izvajata podjetje AcegasApsAmga in Občina Trst.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ulica D’Alviano bo zaprta za promet v obeh smereh na odseku med ulicama Colleoni in Lavoratori. Da bi čim bolj omejili težave in se izognili prometnim zastojem, bo občina 20. junija uredila začasno krožišče na križišču med ulicama Doda (lesno pristanišče) in Svevo. »Medtem smo se že lotili obnove asfalta na stranskih ulicah oziroma povezavah in prilagodili semaforski sistem, zlasti na območjih, kjer vozijo težka tovorna vozila namenjena v pristanišče oz. na 7. pomol,« je povedal odbornik. V obdobju del bo urejen tudi prednostni prometni pas po Ulici dei Lavoratori, po kateri bodo lahko peljali izključno linijski avtobusi in reševalna vozila; ob izhodu v Ulico Svevo bo zanje ravno tako urejen prednostni pas. Naj spomnimo, da imajo v Ulici D’Alviano svojo postajo gasilci, ki bi drugače ostali ujeti v prometni zapori. Uporabniki zbirnega centra za odpadke v Ulici Carbonara se bodo lahko z vozilom zapeljali tudi do odpada.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Če se zaustavimo še pri avtobusnem prometu, velja opozoriti, da bo linija 29 preusmerjena po Ulici D’Alviano in preko Ulice dei Lavoratori na Ulico Svevo. Linija 1 bo s Trga Vardabasso zapeljala po Ulici Lorenzetti namesto po Trgu delle Puglie, tako da bo zagotovila postajo pred izhodom iz trgovskega centra Torri d’Europa. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-06-11-at-18-06-48_1548316_20260611181044.jpg">
<media:title>Inženir podjetja AcegaApsAmga Giovanni PIccoli je predstavil dela (SAS)</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>