Tržaška

Za osmice ima vsaka občina svoja pravila

Sun, 08 Mar 2026 06:45:00 GMT

Vsi poznamo osmice, obratovanje teh kraških institucij pa določajo občinski pravilniki, ki so za laike po navadi skrivnost. Pravilniki v različnih občinah so si dokaj podobni, z nekaj zanimivimi razlikami. Nenazadnje je ponekod predvidena dvojezičnost, drugod pa ne.

Pri osmicah gre, čisto tehnično gledano, za neposredno prodajo vina. Načeloma mora vinogradnik domovati oziroma imeti svojo kmetijsko dejavnost prijavljeno v občini, kjer namerava odpreti osmico. Največje odstopanje od teh načel dopušča Občina Trst, saj prvi člen tamkajšnjega pravilnika vinogradniku, ki bi odprl osmico, ne postavlja geografskih omejitev. Vsekakor mora vinar razpolagati z bivališčem oziroma primernim prostorom v sklopu svoje kmetijske dejavnosti na območju tržaške občine.

Trajanje odprtja posamezne osmice je odvisno od količine vina, ki jo vinogradnik proizvede oziroma namerava prodati. Od prijavljene proizvodnje se pri izračunu trajanja odprtja v vseh občinah odbijejo trije hektolitri vina »za minimalno osebno rabo«. V tržaški občini lahko osmičarji odprejo svoje hrame po en dan za vsakih 40 litrov vina, za največ mesec dni. Tega se lahko razdeli, osmice morajo vsekakor biti odprte najmanj sedem dni. Kdor namerava prodati več kot 1500 litrov vina, lahko zaprosi za podaljšanje za skupno največ dva meseca odprtja. Tudi Občina Repentabor predvideva dan odprtja vsakih 40 litrov, v pravilniku pa nismo zasledili najdaljšega dovoljenega trajanja odprtja.

Najmanj »stroga« je Občina Dolina, ki omogoča dan odprtja za »le« 30 litrov vina, sicer veljajo glede trajanja enaka pravila kot v tržaški občini. Najstrožja pa sta glede tega pravilnika občin Zgonik in Devin - Nabrežina, saj znaša tam zahtevana količina vina za dan dovoljenega odprtja kar 50 litrov. Zgonik sledi pri tem formuli 30 dni z možnostjo podaljšanja, Devin - Nabrežina ima le gornjo mejo 59 dni za vinarje, ki proizvedejo najmanj 1900 litrov vina. Tudi ti dve občini predvidevata, tako kot Repentabor, minimalno osemdnevno odprtje.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Psička prevažal pod sedežem skuterja

Sat, 07 Mar 2026 16:48:14 GMT

Lokalni policisti so med redno kontrolo ustavili moškega na skuterju in zahtevali dokumente. Izročil jim je vozniško dovoljenje, ki ga je sicer hranil v denarnici, medtem ko je prometno dovoljenje imel pod sedežem, zato ga je moral dvigniti. Na veliko presenečenje lokalnih policistov se je pod njim vozil psiček. Moški, ki je njegov lastnik, je redarjem povedal, da ga je na ta način vožnje privadil, ko je bil mlad kužek in da je v ta namen odstranil tesnila s sedeža, da mu ne bi primanjkovalo zraka.

Psiček je bil sicer v dobrem zdravstvenem stanju, lokalni policisti pa so ugotovili, da so bila v resnici tesnila na svojem mestu in da je bila torej žival v utesnjenem prostoru brez zadostnega prezračevanja. Po posvetu s kolegi okoljske enote so moškega ovadili zaradi kaznivega dejanja zadrževanja živali v neprimernih pogojih, ki niso v skladu z njihovo naravo in lahko povzročijo hudo trpljenje, za kar tvega do enega leta zapora oz. od 5000 do 10.000 evrov kazni, povišane za tretjino, če gre za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno na cesti. V primeru, da je bilo udeleženo vozilo, storilec tvega tudi odvzem vozniškega dovoljenja za obdobje od šestih mesecev do enega leta.

Pri Dolini prepoved plezanja in letenja dronov

Sat, 07 Mar 2026 18:01:00 GMT

Na območju plezalne stene »Pod Daglo« pri Dolini, tik vasi na vzhodu, so prepovedani plezanje, dostop in letenje dronov, na družbenih omrežjih opozarja Naravni rezervat Doline Glinščice. Ukrep so sprejeli, ker so opazili par velike uharice (Bubo bubo), ki gnezdi na tamkajšnjem območju. Prepoved bo veljala do 30. junija.

Poskus tatvine ustavili sosedje

Sat, 07 Mar 2026 14:49:00 GMT

V okolici Ulice svetega Frančiška se večkrat pripetijo prometne nesreče, kuhar in natakar tamkajšnje restavracije Adonis sta tudi včeraj ponoči mislila, da sta trčila avtomobila, ko sta slišala močen hrup. Ko pa sta prišla na ulico, nista opazila posledic prometne nesreče, temveč zamaskiranega neznanca, ki je vstajal pred frizerskim salonom Le Gallerie di Maxim. Ob njem so bili ostanki steklenih vhodnih vrat.

Neznanec je nosil kapuco, večina obraza je bila zakrita, videla sta le oči in svetlo kožo okoli njih. V brezhibni italijanščini ju je skušal prepričati, da »so vrata padla«. Neznancu nista verjela, pozornost mimoidočih in vojakov pred sinagogo sta skušala pritegniti s kričanjem. Za njim sta tekla do Trga Giotti, kjer se jima je izmuznil.

Kuhar in natakar sta takoj telefonirala lastniku frizerskega salona Massimu Calabreseju, v Gropadi živečemu Tržačanu. Ta je za Primorski dnevnik ogorčeno pripomnil, da bi morali vojaki pred sinagogo posredovati, ker so tam v sklopu programa »varnih ulic«. Ocenil je, da je tudi za zaščito sinagoge nesmiselno, da sedijo v terenskem vozilu in ne patruljirajo okolice.

Uro kasneje je neznanec - ni jasno, ali gre za isto osebo - poskusil vlomiti v frizerski salon v Ulici Crispi, je dejal Calabrese. »Morda gre za nekoga, ki nima rad frizerjev,« je pripomnil v svojem značilnem hudomušnem slogu. Vlomilcu v Ulici sv. Frančiška ni uspelo odnesti ničesar. Dogajanje preiskuje policija, Calabrese je razbita vrata nadomestil z lesenimi in nadaljuje z delom kot običajno. Calabrese domneva, da je nepridiprav brcnil vrata in pri tem izgubil ravnotežje ter padel.

V Dolini po desetih mesecih spet odprli pošto

Sat, 07 Mar 2026 13:48:42 GMT

Dolinska poštna poslovalnica je ponovno odprta. Po desetih mesecih spet sprejema stranke v prenovljenih prostorih z dvema okencema in pisarno, novejšim ekranom in udobno čakalnico. Vse storitve pa še niso na voljo.

Pošto so v Dolini zaprli že maja lani, ko so obljubljali, da se bo posodobitev prostorov in storitev zaključila najkasneje po dveh mesecih. Toda dela so se razvlekla čez poletje in jesen, do decembra, ko so napovedali odprtje. Do tega ni prišlo niti januarja, ko so se iz Italijanske pošte opravičili, da se dela še niso zaključila in obljubljali februarsko odprtje, ki so ga nato prestavili na marec. Na vezi s sogovorniki Italijanske pošte je bil vseskozi dolinski župan Aleksander Coretti, ki je pred kratkim napovedal včerajšnje odprtje in dodal, da bo poslovalnica vključena v projekt Polis - Casa dei servizi digitali ter delovala kot center za digitalne storitve.

Še nekaj dni, da se ustali

Poslovalnico so včeraj odprli izjemoma ob 9.30 in zaprli ob 13.35. V tem času je bilo obiskovalcev bolj malo, glas o njenem odprtju se morda še ni razširil. Pri vhodu pa je do 11. ure po pomoti še stal napis, da je pošta zaprta zaradi del. Na ulici je bilo sicer opaziti številne voznike, ki so pred pošto upočasnili vožnjo, da bi preverili, ali je res odprta. »Do včeraj smo bili primorani na pošto v Naselje sv. Sergija. Ko sem izvedel za ponovno odprtje dolinske poslovalnice, sem si oddahnil,» je povedal starejši občan Vincenzo iz Boljunca, ki na pošto zahaja vsak ponedeljek. Včeraj je sicer moral spet do pošte v Naselje sv. Sergija, saj priporočenega pisma, za katero je na dom prejel obvestilo, še niso prinesli v dolinsko poslovalnico. Gre sicer za izjemo, so poudarili na pošti, in zagotovili, da bodo vse storitve na voljo v prvih dneh prihodnjega tedna. To naj bi veljalo tudi za bankomat, ki včeraj še ni deloval, stranke pa so lahko želeno vsoto dvignile pri okencu.

»Prišel sem, da bi dvignil denar iz bankomata,» je pred pošto povedal vaščan Augusto, »zdaj pa moram znova v Naselje sv. Sergija, ki je odročno.« Susanna in Las, drugi dve stranki, sta po treh letih slučajno stopila do dolinske pošte. Sploh nista vedela, da je bila do predvčerajšnjim zaprta. Zvest obiskovalec Lucio, ki pa ni dolinski občan, jo je do maja lani redno obiskoval, ker je cenil hitrost osebja in krajše vrste pri okencu. Veseli se ponovnega odprtja poslovalnice, v kateri je včeraj uspešno dvignil priporočeno pismo.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel praznuje 25 let delovanja

Sat, 07 Mar 2026 12:00:00 GMT

Največjo zaslugo za jutrišnjo proslavo ob 25-letnici delovanja Ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel ima ... Gospodarsko društvo Kontovel. Kajti: brez proslave ob stoletnici Gospodarskega društva leta 2000 pevke letos verjetno ne bi proslavljale svojega srebrnega jubileja.

Resnici na ljubo je ženska pevska dejavnost na Proseku in Kontovelu v drugi polovici preteklega stoletja že obstajala. Trajala je nekaj desetletij, pevke so pele pod taktirko Janka Bana in Marte Werk Vouk, vse dokler niso ostale brez dirigenta. Bilo je leta 1993, takrat je žensko petje na tistem koncu zahodnega Krasa utihnilo ...

Tako se je pred dnevi spominjala Irena Rustja, ena od duš Ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel. Irena ni prava predsednica, ker to po spletu okoliščin ne more biti, a o tem pozneje ...

Pisalo se je torej leto 2000, ko je Gospodarsko društvo proslavljalo stoletnico. Ob jubileju je bila izdana knjiga Na Kontovelu, Amaterski oder Jaka Štoka je pripravil veseloigro v domačem narečju, Pušast kontovelskega dramatika Alojza Cijaka - Buh so mu pravili na Kontovelu. Režiser, nepozabni Drago Gorup z Opčin, je predlagal, da bi igro obogatili z glasbeno kuliso starih narečnih kontovelskih pesmi. Predlog je padel na plodna pevska tla. Zbralo se je nekaj pevk in tudi nekaj pevcev - Irena Rustja se je izrecno spomnila Mirka Štoke - Uzovega - medtem ko je dirigent Marko Štoka, sicer prekaljen klarinetist proseške godbe na pihala, uglasbil in aranžiral stare kontovelske narečne pesmi, sad dragocenega pevskega spomina domačinke Marije Sonce. Uazi nas Marija, ki so jo peli Kontovelci na barki, ko so pluli proti Barbani, Mati, kaj j’st čüjen zdej in Naš uačje je p’stu duetu so bile med njimi.

Narečne pesmi so združile nekdanje pevke in v njih - po skoraj osmih letih tišine - obudile željo po zborovskem petju. Zgodovinskemu jedru se je pridružilo nekaj novih pevk, in vse so s svojimi glasovi tako fascinantno »omrežile« Marka Štoko, da se ni mogel izogniti dirigentskemu mestu. Na njem vztraja že četrt stoletja.

Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel bo jutri priredil koncert ob 25-letnici delovanja. Prireditev bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Ob jubilantkah bodo zapeli še Ženski pevski izbor Ivan Grbec iz Škednja, otroški in mladinski zbor Vasilij Mirk ter moški pevski zbor Vasilij Mirk, članici Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka Meta Starc in Nicole Starc pa bosta hudomušno popestrili slovesnost z Lajnami.

Prireditev se bo začela ob 18. uri.

Izterjali več kot tri milijone evrov, kritični do reforme

Fri, 06 Mar 2026 18:58:49 GMT

Deželna sekcija računskega sodišča za Furlanijo - Julijsko krajino je v teku leta 2025 izterjala 3.367.741,51 evra, ki so se vrnili v javne blagajne. Pri tem je prejela 843 prijav, kar je v povprečju podobno kot v prejšnjih letih, trenutno pa je odprtih 367 postopkov. To so samo nekateri od podatkov, ki so jih danes dopoldne iznesli na odprtju sodnega leta računskega sodišča FJK v Trstu, kjer je bilo po poročanju agencije Ansa ob tem slišati tudi kritične ocene o reformi italijanskega računskega sodišča.

Poročila, vsako od katerih šteje okoli 40 strani, so udeležencem odprtja, med katerimi so bili številni krajevni predstavniki oblasti, podali predsednica deželne sekcije računskega sodišča Emanuela Pesel, tožilec Alberto Mingarelli in predsednica nadzorne sekcije Tiziana Spedicato.

Tožilstvo je skušalo izpolnjevati svojo dolžnost, čeprav ga pesti kadrovska podhranjenost, saj primanjkuje četrtina sodnikov in 20 odstotkov administrativnega osebja, je pojasnil tožilec Mingarelli, za katerega je bil to prvi nastop v FJK, saj je šele pred nedavnim nastopil službo v naši deželi. Mingarelli je bil tudi precej kritičen do reforme računskega sodišča, s katero se želi ta organ vrniti v stanje pred 90. leti prejšnjega stoletja, ko je šlo za prevelik in premalo koristen organizem, ki ni bil v koraku s časom. Med najbolj negativnimi platmi je v pogovoru z novinarji omenil npr. omejevanje primerov hude odgovornosti, dalje tudi omejevanje ukrepov tudi v primerih namernega oškodovanja in hierarhično ureditev deželnih tožilstev pod glavnim tožilcem, kar je po njegovem mnenju v nasprotju z načelom neodvisnosti sodstva.

Sicer se je Mingarelli že dan pred odprtjem sodnega leta srečal z novinarji, katerim je med ostalim tudi povedal, da je deželno računsko sodišče uvedlo nekaj postopkov v zvezi z načrtom gradnje kabinske žičnice od Trsta do Opčin.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

»Delež nafte s kriznih območij lahko razmeroma preprosto nadomestimo«

Sat, 07 Mar 2026 07:28:00 GMT

Ameriško-izraelski napad na Iran je povzročil veliko nestabilnost na Bližnjem vzhodu. Vojna je med drugim povzročila rast cen nafte. Dodatno težavo predstavlja transport nafte skozi Hormuško ožino, ki je pod nadzorom Irana. Skozi to ožino, ki predstavlja edini izhod iz Perzijskega zaliva v Indijski ocean in je dolga okoli 160 kilometrov, vsak dan prepeljejo več kot 20 milijonov sodov nafte oziroma približno petino svetovne porabe, ki jo črpajo v Savdski Arabiji, Iraku, Kuvajtu, Združenih arabskih emiratih in Iranu.

Ker ima družba Siot, ki upravlja naftovod od Trsta do bavarskega Ingolstadta in s tekočimi gorivi oskrbuje osem rafinerij v Nemčiji, Avstriji in na Češkem, terminal v tržaškem pristanišču, smo predsednika Alessandra Gorlo vprašali, kako bo kriza vplivala na njih. Nafta, ki z ladjami pripluje v tržaško pristanišče, sicer v največji meri prihaja iz Kazahstana (33,6 %) in Libije (25 %), z Iranom Siot že leta ne sodeluje. Uvaža pa nafto iz Iraka (6,8 %) in Savdske Arabije (5,3 %), kar bo zdaj potrebno nadomestiti.

Kako vojna v Iranu vpliva na globalni naftni trg in kakšne posledice ima lahko za vaš naftovod?

Na globalni ravni je treba najprej povedati, da smo v zadnjih šestih letih doživeli več kriznih dogodkov - od covida do ruske invazije na Ukrajino in zdaj zaprtja ožine - kakor v prejšnjih petindvajsetih letih. Ti dogodki so od naftnega in tudi plinskega trga zahtevali veliko prilagajanja. Kar zadeva trenutno situacijo v Perzijskem oziroma v Arabskem zalivu - ime je odvisno od tega, s katere strani ga gledamo - ima ta kriza nekoliko drugačno dinamiko. Pospešitev dogodkov je bila morda presenečenje, sam scenarij pa ne. Regija se na takšno situacijo pripravlja že desetletja. To dokazujejo infrastrukture, zgrajene zunaj Hormuške ožine, na primer terminal v Fujairahu ali savdski naftovod, ki povezuje Rdeče morje z vzhodno obalo države. Nekatere države so se na krizo dobro pripravile. Kitajska je denimo močno povečala svoje zaloge nafte; po nekaterih ocenah naj bi te zadostovale za več kot 120 dni.

Cene nafte so se že zvišale.

Res je, cene so se zvišale za približno 30 %, a bo vprašanje, če se bo cena za sod nafte lahko zvišala na sto dolarjev, odvisno predvsem od trajanja krize. Pri tem bi dodal, da ne smemo gledati samo na plin in nafto. Skozi Hormuško ožino potujejo tudi druge ključne surovine. Približno 34 % svetovnih gnojil prihaja iz te regije, kar lahko dolgoročno vpliva na kmetijstvo v številnih azijskih državah. Podoben vpliv je mogoč tudi v petrokemični industriji, saj se iz zaliva izvaža veliko derivatov zemeljskega plina. Pri tem bi lahko bil vpliv še večji. Evropa je že izgubila približno 80 milijard kubičnih metrov ruskega plina. Če bi izpadel še Katar, bi to pomenilo dodatnih 110 milijard kubičnih metrov. Zato so se cene plina odzvale hitreje.

Je družba Siot pripravljena na spremembe v dobavi nafte?

Delež, ki ga mi prejemamo s kriznih območij, je mogoče razmeroma preprosto nadomestiti. Poudaril pa bi, da je Siot podjetje, ki ponuja dostavne storitve: sprejem, skladiščenje in dostavo surove nafte do osmih rafinerij. Izbor nafte in izbiro posameznega dobavitelja določajo t. i. shipperji, ne mi. Naš sistem lahko sprejme zelo veliko različnih tipov nafte. V zadnjih šestdesetih letih smo prejeli več kot 250 različnih vrst nafte, samo lani smo sprejeli več kot 40 različnih sort. To pomeni, da lahko sprejmemo nafto z različnih geografskih območij. Seveda bi zaprtje Hormuške ožine lahko imelo tudi posredne učinke - drugi kupci bi se obrnili na iste alternativne vire, kar bi povečalo pritisk na te trge. Dodal bi še to, da so se v zadnjih letih pojavili tudi novi pomembni proizvajalci - na primer ZDA, pa tudi Gvajana in Brazilija. Trg se običajno zelo hitro prilagodi.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Ob osmem marcu ženske brezplačno v muzeje

Sat, 07 Mar 2026 05:58:00 GMT

Ženske, dekleta in deklice bodo na Tržaškem tudi letos ob osmem marcu deležne posebne pozornosti. Med drugim si bodo lahko brezplačno obiskale vrsto muzejev, v kinodvoranah pa gledale filme po znižani ceni. Na sporedu bo tudi vrsta debat, predstavitev knjig in naravoslovnih dogodkov, vsi bodo na temo žensk, katerim je namenjen jutrišnji dan.Spored osmomarčevskih dogodkov, ki jih prireja Občina Trst, so včeraj predstavili v avditoriju tržaškega muzeja literature LETS na Trgu Hortis.

Občinski odbornik za socialno politiko Maurizio De Blasio je izpostavil pomen, ki ga ima boj za enokopravnost med moškim in žensko. Tudi za ta namen se je občina odločila, da na jutrišnji dan na pročelje Mestne hiše razobesi transparent s podobo svetilnika na Greti in kipa krilate zmage na njegovi strehi, simbola boja in vztrajnosti. Neptunov vodnjak na Borznem trgu pa bo zvečer razsvetljevala vijolična luč.

Bogat spored dogodkov se bo pričel že danes ob 11. uri, ko si bodo lahko ženske brezplačno ogledale razstavo o beneškem ljubimcu Casanovi v Muzeju Petrarchesco Piccolomineo. Za rezervacije pišite na museopetrarchesco@comune.trieste.it. Ob 15.30 pa bo v dvorani Bazlen v palači Gopčević na sporedu pogovor o življenju in delu Elisabette Caminer Turra, ene prvih italijanskih novinark in bork za emancipacijo žensk.

Jutri si bodo lahko ženske brezplačno ogledale vse tržaške mestne muzeje. Med 9. in 19. uro jih čaka tudi brezplačen ogled Miramarskega gradu. Ob 10. uri jih bodo veseli v openskem Muzeju burje (rezervacije na museobora@gmail.com), med 10. in 18. uro pa jih pričakujejo v Znanstvenem imaginariju v Starem pristanišču. Tudi hišo in muzej tržaške umetnice Alice Psacaropulo si bo mogoče ogledati ob 10. uri. Ob 10.30 pa bo vrata odprla nekdanja pralnica pri Svetem Jakobu, obiskovalke bodo tam spoznale zgodbo peric, močnih žensk, ki so s trdim delom skrbele, da je bil doma kruh na mizi. Ravno tako ob 10.30 bo v Muzeju vojne za mir De Henriquez na sporedu voden ogled po razstavi o ženskah v prvi svetovni vojni.

Ob 11. uri je publika vabljena v muzej LETS, kjer bodo predstavili knjigo nobelovca Iva Andrića Žena na kamenu. Ob 11.30 pa bo kustos Naravoslovnega muzeja Nicola Bressi razbijal mite o samicah v živalskem svetu. Celoten program je na voljo na tej povezavi.

Vertikala, planinska pot SPDT, ima svojo spletno stran

Fri, 06 Mar 2026 19:21:00 GMT

Vertikala, planinska pot Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT), ki vodi od vrha Peči na tromeji vse do Milj, je lani praznovala 50 let, v teh dneh pa je pridobila njej namenjeno spletno stran. Da bi vsem približalo njene naravne lepote, znamenitosti in posebnosti, je planinsko društvo ob tej častitljivi obletnici posnelo predstavitveni film in šest krajših filmov, s katerimi predstavljajo posamezne odseke, spletna stran pa ponuja tudi širši vpogled v sistem žigov in dnevnik poti ter druge informacije za pohodnike.

Novost so predstavili v ponedeljek v tržaški kavarni San Marco. Novonastala spletna stran je še zadnja pobuda, ki so si jo zamislili ob obletnici, in eden od številnih korakov, ki jih je Vertikala opravila od začetkov pred petdesetimi leti do danes, je povedala predsednica SPDT Loredana Gec. Projekt je podrobneje predstavila podpredsednica Jasmin Rudež. Zamisel in izvajanje dejavnosti je prevzel ožji delovni odbor, je povedala, ki ga sestavljajo planinski vodnici in odbornici SPDT Nika Čermelj ter Julija Kralj, odbornik Lenart Legiša, člani Jasmin Pečar, Nina Pahor, Ester Gomisel in Jan Zobec ter sama Jasmin Rudež.

Sad kolektivnega truda

Spletna stran, ki je dostopna na naslovu vertikala-spdt.org, spada v projekt Vertikala – kraji in ljudje ob planinski pešpoti SPDT, ki je bil uresničen v okviru razpisa za prispevke manjšim ustanovam in organizacijam slovenske jezikovne manjšine za podporo posebnim pobudam, namenjenim promociji jezika ter zgodovine in kulturne dediščine. Sofinancirala ga je Dežela Furlanija - Julijska krajina. Projekt vključuje tudi označitev poti vzdolž celotne trase ter izvedbo raznih promocijskih dejavnosti.

Spletno stran sta zasnovala ter oblikovala Nikolaj Persi in Ivan Monet. Na osrednji strani je na jasen in pregleden način predstavljeno bistvo poti: Vertikala ni zgolj gorska steza, temveč celovita pohodniška izkušnja skozi pokrajine in vasi, kjer se slovenski jezik prepleta z italijanščino, nemščino in furlanščino. Prav ta preplet pa prostoru daje edinstveno evropsko razsežnost. Tako izhaja iz videoposnetkov, ki sta jih na Vertikali posnela mlada ustvarjalca iz Benečije Alex Chiabai in Pietro Cromaz, in vabijo k raziskovanju te obmejne poti. Avtorsko besedilo za filme je prispeval Jernej Šček, besedilo bere predsednica SPDT Loredana Gec.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Tolmačica se je v ponedeljek počutila ponižano

Sat, 07 Mar 2026 09:38:00 GMT

»Nihče ne bo vame uperjal prsta. Kaj šele, da bo na tako grob način zahteval, naj zanj nekaj naredim. V ponedeljek sem se počutila ponižano.«

Te besede je v četrtek zvečer med zasedanjem zahodnokraškega rajonskega sveta izrekla Martina Gregoretti, tolmačica in prevajalka Občine Trst. Komentirala je neljubi dogodek, do katerega je prišlo v ponedeljek v dvorani Luttazzi v Starem pristanišču: na skupni seji tržaških rajonskih svetov je pristojni za finance v mestni vladi Everest Bertoli predsedniku prvega rajonskega sveta Pavlu Vidoniju dejal, da ne bo odgovarjal na vprašanja v »čudnem jeziku«. Za povrh je od prevajalke zahteval, naj žaljive besede prevede v italijanščino, česar pa zakonodaja ne predvideva. Vidoni je Bertolija v slovenščini, svojem maternem jeziku, spraševal o prispevkih za vzdrževanje proseškega pokopališča, zaradi žaljivega odgovora je z ostalimi levosredinskimi rajonskimi svetniki protestno zapustil dvorano.

Solidarnost so Vidoniju v četrtek izrazili vsi levosredinski rajonski svetniki. Podpisali so se tudi pod protestno pismo, ki ga je predsednik rajonskega sveta v slovenščini in italijanščini naslovil na župana Občine Trst Roberta Dipiazzo. V njem je izrazil jezo in obžalovanje zaradi dogodka in zahteval javno opravičilo odbornika za finance. »Ne ločitev in sovraštva, želimo si miru in sožitja,« med drugim piše v pismu.

Le rajonska svetnica Lige Pamela Rabaccio v četrtek ni podprla pisma. Branila je Bertolija, strankarskega kolego, češ da se je, ko je omenjal čuden jezik, nanašal na albanščino, njegov materni jezik. Dejala je, da je dogodek opozicija zlorabila, obenem pa poudarila, da je večjezično kvečjemu prednost, ne pa omejitev.

Klavnico bi lahko odprli že čez pol leta

Sat, 07 Mar 2026 05:25:00 GMT

Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko proseška klavnica začela ponovno obratovati čez šest mesecev. V njej bi predelovali tudi divjačinsko meso, predvsem ustreljene divje prašiče, ki jih je na Krasu tako ali tako preveč.

Industrijski obrat za klanje živine in predelovanje mesa je vrata zaprl leta 2023, ko je šlo podjetje, ki je z njim upravljalo, v stečaj. Od takrat so vodje stečajnega postopka že petkrat neuspešno poskušali stavbo prodati na dražbi. Zdaj jo namerava odkupiti Občina Trst, ki je denar za ta namen, 400 tisoč evrov, prejela od Dežele Furlanije - Julijske krajine. Potek kupčij in del je v četrtek na zasedanju rajonskega sveta za zahodni Kras predstavila tržaška podžupanja Serena Tonel. Umirjeno razpravo je v dvorani prekinilo le nekaj glasnih kritik zagovornikov pravic živali, ki menijo, da je ponovno odpiranje »tovarne smrti« sramotno.

31. decembra lani je svoja vrata do nadaljnjega zaprla klavnica v Krminu: močno dotrajana stavba je postala že nevarna za uporabo. Rejci s Tržaškega in Goriškega so tako danes prisiljeni živali voziti na zakol v San Vito al Tagliamento ali Pordenon, kar seveda s seboj prinaša nezanemarljive stroške. Klavnica na Proseku bi tako za rejce in kmetovalce predstavljala dobrodošlo pridobitev.

Pisalo se je leto 2023, ko je podjetje, ki je upravljajo z obratom za klanje živali, šlo v stečaj. Klavnica je takrat osamela, petkrat so jo poskušali prodati, nazadnje je izklicna cena za stavbo znašala 246 tisoč evrov. Po vsej verjetnosti bo znesek na šesti dražbi še nižji, denar, ki ga je občina prejela od dežele, bi moral tako zadostovati za nakup in ureditev stavbe. Hkrati se občina že dogovarja z zdravstvenim podjetjem Asugi za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za zakol in predelavo mesa. Ravno tako že razmišlja, kako urediti stezo, ki vodi do klavnice, da bodo po njej lahko peljali tovornjaki z govedom, prašiči in drobnico.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Večina trgovcev bi želela kasnejši začetek razprodaj

Sat, 07 Mar 2026 11:33:00 GMT

Kar osemdeset odstotkov anketirancev na Tržaškem želi, da bi se zimske razprodaje začele kasneje. Nakupovalna mrzlica se sicer začne že konec novembra, ko je na sporedu t. i. črni petek, pa čeprav je po novem »črn« že ves novembrski teden. Posledično so trgovci beležili upad prodaje v obdobju med praznikom svetih treh kraljev in koncem februarja.

Anketa, ki jo je v 55 trgovinah z oblačili, obutvijo in modnimi dodatki opravila stanovska organizacija trgovcev Confcommercio, sicer kaže, da je 55 odstotkov trgovcev beležilo enako prodajo kot lani. 15 odstotkov jih je opazilo porast, 30 odstotkov pa upad. Slednjega so beležili predvsem v predmestju, kjer so prodali za petino manj blaga kot lani. Za trgovce je to nezanemarljiv udarec, saj zimske razprodaje prinašajo dobrih 15 odstotkov letnih prihodkov.

Stranke so v povprečju za nakupe naenkrat zapravile med 80 in 110 evrov, kar je manj kot lani in manj od državnega povprečja, ki znaša 137 evrov. V glavnem so kupovale le tisto, kar so nujno potrebovale, in denarja niso zapravljale za nepotrebne izdelke. Svoje so naredile tudi podnebne spremembe, ki negativno vplivajo na prodajo bund, šalov, kap, rokavic in drugih toplih oblačil.

Padriški predor bodo od torka zaprli deset dni

Fri, 06 Mar 2026 16:05:00 GMT

V padriškem predoru od 12. februarja potekajo, kot smo večkrat poročali, izredna vzdrževalna dela na protipožarnem sistemu. Družba Anas je tedaj napovedala, da ga bo proti Krasu zaprla za poldrugi mesec, in sicer do četrtka, 26. marca. V resnici pa so ga nepričakovano odprli že 17. februarja, ker dela niso bistveno vplivala na promet, je tedaj obrazložila družba Anas.

Zdaj bodo padriški predor proti Krasu res zaprli, sporoča lokalna policija. Zaprt bo deset dni, in sicer od torka, 10. marca, do petka, 20. marca. Vozila na avtocestnem priključku v smeri Krasa bodo izločali pri izvozu za Katinaro oz. Bazovico.

Tridnevno dogajanje v spomin na Stanko Hrovatin

Fri, 06 Mar 2026 10:59:00 GMT

Ženska koordinacija Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI iz Trsta v sodelovanju z deželno žensko koordinacijo prireja dogodek Ženske, fašizem in demokracija, ki bo od danes do nedelje v dvorani Xenia (Nabrežje 3. novembra) v Trstu potekal v spomin na Stanko Hrovatin. Danes ob 17. uri bo o ženskah in fašizmu predavala zgodovinarka Alessandra Kersevan, ob 19. uri sledi nastop Martine Feri in učenk petja Glasbene matice. Jutri ob 11. uri bo Mirta Čok predstavila razstavo Ženske protagonistke v vojnem in povojnem obdobju, Antonella Lestani pa razstavo 21 ustavnih mater italijanske republike. Ob 16. uri bo Lorena Fornasir predavala o materinskih koreninah današnjega odpora.

V nedeljo bodo od 10.30 na vrsti Claudia Cernigoi (ženske odporniškega Trsta), Marta Ivašič (lik Marine Bernetič) in Adriana Janežič (ženske in pesmi boja ter upora). Ob 12. uri pa bo nastopila Ženska pevska skupina Stu ledi.

Kako je Zofka Kveder prelomila stare navade

Fri, 06 Mar 2026 10:38:00 GMT

Kulturno društvo Igo Gruden v Nabrežini je svoj letošnji kulturni praznik povezalo s prihajajočim praznikom žensk in pripravilo literarni večer o Zofki Kveder. Med letošnjimi literarnimi obletnicami se je namreč treba spomniti tudi njene stoletnice smrti, saj je umrla istega leta kot Srečko Kosovel. Literarni večer bo nocoj ob 20. uri v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini. Uvedla ga bo glasbena točka mlade pevke Neje Volčič, ki jo bo na klavir spremljal Tomaž Grassi. Nocojšnja prireditev ima naslov Prelomno pero v slovenski literaturi, saj je Zofka Kveder (1878-1926) v svojem življenju prelomila marsikatero miselnost in navado, predvsem pa prepričanje, da lahko ženske nastopajo v javnem življenju samo kot soproge svojih uglednih mož.

Generacijsko je spadala v obdobje slovenske moderne in je bila aktivna na področju literature in publicistike. Tu je krojila in spreminjala mentaliteto svojih sodobnikov in sodobnic. Ob prelomu 19. in 20. stoletja je živela v Trstu, kjer je objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. O liku Zofke Kveder bo v Nabrežini spregovorila prof. Katja Mihurko z novogoriške univerze, ki se na raziskovalnem področju pogosto ukvarja z reprezentacijami ženskosti in moškosti v književnosti in literarni vedi, s poudarkom na slovenski književnosti, objavlja pa tudi članke o ženskem gibanju pred drugo svetovno vojno. Marsikaterega je posvetila tudi Zofki Kveder. S Katjo Mihurko se bo pogovarjala Ester Gomisel.

Zakaj brati od malih nog do zrelih let

Fri, 06 Mar 2026 09:22:00 GMT

Branje pozitivno vpliva na človekove možgane. Pri vseh starostih spodbuja kognitivne sposobnosti, pri otrocih stimulira ustvarjalnost, starejše pa ščiti pred demenco. Prav vsak ima do branja svoj osebni pogled, ki ga vodi v izbiro romana, eseja, poezij, revije, dnevnika ali drugega besedila. Kaj za vsakega pomeni branje, so včeraj zaupali obiskovalke in obiskovalci tržaške Narodne in študijske knjižnice na srečanju ob nacionalnem dnevu branja, ki ga je letos na 5. marec razglasila vlada Republike Slovenije z motom Branje je veselje.

Vsaka ima svojo zgodbo

Tržaške knjižničarke so nacionalni dan branja združile z uvodom v letošnjo bralno akcijo Primorci beremo. V zaključen krog so povabile bralke in bralce, redne obiskovalce, ki so s sabo prinesli knjigo in iz nje prebrali krajši odlomek. Zaupali so razloge svoje izbire in v sproščenem vzdušju poklepetali o vsebini čtiva. Bralka Marta je tako ponudila v poslušanje odlomek iz romana Ivanke Hergold Nož in jabolko, »ki opisuje en dan v življenju profesorice v Trstu. Brala sem ga v osemdesetih letih,« je zaupala.

Ob njej je Nina v rokah stiskala Kosmačev roman Balada o trobenti in oblaku. »Prvič sem ga prebrala lani, ko sem se pripravljala na ogled predstave v Slovenskem stalnem gledališču,« je povedala in v pokušino ponudila prvo poglavje. Pozornost na dvojezičnem srečanju se je nato kmalu premaknila na osebni odnos do branja, ki se v teku življenja spreminja.

V naravi do koncentracije

Na prvostopenjski srednji šoli sv. Cirila in Metoda na Katinari, ki deluje v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola, so ob svežem zraku tretjo učno uro posvetili branju. »Namen posebne ure na prostem je promocija bralne pismenosti v sproščenem, naravnem okolju,« so povedali na šoli, »branje v naravi izbranega čtiva nudi drugačno izkušnjo, saj sproščeno okolje spodbuja koncentracijo in globlje podoživljanje prebranih vsebin.«

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnenviku

Prihodnost študija slovenščine na tržaški univerzi negotova

Fri, 06 Mar 2026 09:47:00 GMT

Krepitev čezmejnega sodelovanja, razvoj akademskih programov v slovenskem jeziku na tržaški univerzi, priznavanje diplom in kajpak odselitev univerze iz stavbe Narodnega doma v Ulici Filzi so bile teme, ki sta se jih Nives Cossutta, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), in njen deželni tajnik Livio Semolič lotila na srečanju z rektorico Univerze v Trstu Donato Vianelli, prorektorjem Maurom Tretiachom ter z generalnim direktorjem Marcom Porzionatom.

Dve temi sta v pogovoru posebno izstopali, saj odpirata marsikatero vprašanje in upravičeno skrb. V prvi vrsti je študij slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Trstu. Ob skorajšnji upokojitvi profesorja Mirana Košute, predstojnika stolice Slovenskega jezika in književnosti na Oddelku za humanistične študije, se namreč odpira vprašanje zagotavljanja nadaljevanja študijskih programov prve in druge stopnje v okviru humanističnih študijev.

Kako naprej?

Predstavniki univerze so namreč namignili na finančne težave in proračunske reze, ki kot Damoklejev meč visijo nad univerzo. »Ohranjanje teh programov v slovenskem jeziku je za Trst in širši čezmejni prostor izjemnega pomena,« sta ocenila Cossutta in Semolič in potrdila, da bi bilo krčenje ali celo ukinitev slovenščine na tržaški univerzi nedopustno, saj je ravno večjezičnost glavni adut mesta, njegove identitete, »pa ne samo zaradi pristojnosti slovenske manjšine, pač pa tudi zaradi njegove povezovalne čezmejne vloge«.

Iskanje dolgoročnih rešitev je tačas prioriteta, ki jo gre zasledovati tako na deželni kot tudi na državni institucionalni ravni v obliki finančne pomoči, kot to že počenja Republika Slovenija.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku

Rafko Dolhar, človek, ki je povezoval

Fri, 06 Mar 2026 08:24:00 GMT

Politik, zdravnik, pisatelj, družbeni delavec, strasten planinec, vezni člen med Koroško, Kanalsko dolino, Benečijo, Gorico in Trstom. Besed, s katerimi bi lahko opisali pokojnega Rafka Dolharja, je verjetno mnogo več. Nenazadnje je bilo na sredini žalni seji, posvečeni njemu, kar devet govornikov. Večer v Peterlinovi dvorani se je pričel s predvajanjem videa, ki ga je stranka Slovenska skupnost posnela lani, ob 50-letnici svoje deželne razsežnosti. V njem se Dolhar spominja nastanka stranke Slovencev v Italiji, ki je snovala na njegov impulz s sestankom ob pogrebu Dušana Černeta.

Prva govornica večera je bila prav deželna sekretarka stranke Fulvia Premolin. Spomnila je na Dolharjevo politično pot na Občini Trst, kjer je bil svetnik in odbornik. Tam je dosegel prve zametke vidne dvojezičnosti. Dejala je, da je z Dolharjem odšel glas, ki je znal povezovati različna mnenja v želji po boljši prihodnosti.

Kmalu posthumna knjiga

V imenu Krožka Virgil Šček je spregovoril odvetnik Peter Močnik. Dolhar je bil prvi predsednik krožka, ki je nastal iz želje po sredini, v kateri bi udeleženci lahko debatirali o aktualnih vprašanjih. Tam je politično strast združeval z znanstveno logiko, Močniku je ostal v spominu kot izredno konkreten človek. »Bil je pripravljen na katerikoli podvig, « je dejal, predvsem pa je v delo znal vplesti mlade.

Ivo Jevnikar je v svojem nagovoru predstavil Dolharjevo pisateljsko plat. Njegovo pisanje je bilo raznoliko, kmalu bo pri Mladiki izšla posthumna zbirka političnih zapisov iz obdobja med letoma 1980 in 2011.

V težkih časih na čelu SSG

V imenu Slovenskega zamejskega zdravniškega društva Trst-Gorica je spregovoril Marjan Spetič. Direktorica Slovenskega stalnega gledališča Nina Ukmar je o Rafku Dolharju dejala, »da se je zapisal v zgodovino SSG «. Poskrbel je za pridobitev statusa javnega gledališča, dejaven je bil v Društvu slovensko gledališče, med letoma 1991 in 1998 je bil predsednik SSG. Predsednica Slovenskega planinskega društva Trst Loredana Gec se je spomnila ljubezni pokojnika za gore.

Marij Čuk je spregovoril v imenu Društva slovenskih pisateljev. V imenu koroške delegacije je spregovoril zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku

Vinogradniki bodo letos trgali ob širši in povsem prevozni cesti

Fri, 06 Mar 2026 05:25:00 GMT

Dela za razširitev ceste v kontovelskem bregu se le bližajo koncu, zato pri Konzorciju za bonifikacijo Julijske krajine, ki vodi gradbišče, računajo, da bodo vinogradniki letos trgali ob širši in povsem prevozni cesti.

»Opravili smo približno 70 odstotkov načrtovanih del, tako da bomo čez največ pet mesecev zaključili,« je povedal inženir iz Konzorcija za bonifikacijo Julijske krajine Emiliano Biasutto. Z njim v breg sta se včeraj odpravila tudi predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras Pavel Vidoni (Slovenska skupnost) in rajonski svetnik Roberto Cattaruzza (Levica), da bi se seznanila s potekom del. Povedala sta, da sta s tem zadovoljna in da še posebej cenita skrb za krajinsko podobo, s katero so obnovili nove zidove vzdolž razširjenega cestišča. Beton so namreč prikrili s kamenjem za suho gradnjo.

Delavci so zelo hitri, je povedal Biasutto. Dela potekajo nekoliko hitreje od pričakovanega tudi zaradi tega, ker so najprej razširili cesto, kar je omogočilo boljše izvajanje vseh ostalih posegov. Veliko je pomagala tudi uporaba prefabriciranih gradbenih elementov, je pojasnil inženir.

Vse energije so preusmerili v del kontovelskega brega, kjer gradijo cesto. Načrt za sanacijo drugega predela med parcelami, do katerega vodi ožja pešpot, so opustili. Vzdolž razširjene ceste so zaključili gradnjo zidov, velik del so tudi prekrili s kamenjem. Na tem predelu so tudi dodelali sistem za odvajanje voda in pripravili priključke, da se bodo pridelovalci lahko povezali na vodovodno omrežje podjetja AcegasApsAmga. Obenem urejajo rezervoarje za zbiranje deževnice in dostope do posameznih zemljišč. Nazadnje bodo zaključili dela na cesti, ki jo bo treba popraviti in asfaltirati. Rajonske svetnike je skrbelo, da bodo novi zidovi ob parcelah prenizki in da jih bodo divje živali zlahka preskočile. Biasutto je sicer zagotovil, da bo konzorcij za bonifikacijo poskrbel tudi za postavitev mrež.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.