»Alternativa cepivu je ... ne zboleti«

Glavni farmacevt zdravstvenega podjetja Asugi Paolo Schincariol je hkrati član strokovne komisije italijanske agencije za zdravila Aifa, tako da ni treba posebej izpostavljati njegove obremenjenosti v obdobju, ko se Italija, Evropa in ves svet spopadajo z največjo kampanjo cepljenja v zgodovini človeštva. Poldruga ura časa, ki smo jo Schincariolu odtrgali med njegovim prostim dnem (»pravega prostega dne v tem obdobju ni, saj vseskozi prejemam mejle«, poudarja), je tudi zaradi tega še toliko bolj dragocena, saj je sogovornik prava enciklopedija o razvoju cepiv proti covidu-19, pogovor pa je sklenil z obetavno novico na področju bodočega zdravljenja tumorjev.

Na spletu vam ponujamo izvleček celostranskega intervjuja, ki je objavljen v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

V Italiji je bil začetek kampanje cepljenja počasen, zdaj pa zgleda, da je država ena izmed najučinkovitejših v Evropski uniji. Drži?

Tako je, to pa potrjujejo tako absolutne kot relativne številke, če Italijo primerjamo npr. z Nemčijo. Seveda gre za začetno obdobje, spodbudno pa je število ljudi, ki so privolili k cepljenju v tej prvi fazi, ko je cepivo namenjeno le zdravstvenemu in sociozdravstvenemu osebju ter gostom domov za dolgotrajno oskrbo (RSA). To je obetaven znak v pričakovanju trenutka, ko se bo kampanja razširila tudi na preostali del populacije, od februarja dalje. Ni bilo namreč samo po sebi umevno, da bi toliko ljudi privolilo v cepljenje.

Zakaj se pri nas najprej cepi zdravstvene delavce in starejše ljudi?

Tudi v tem primeru gre za izbiro. V Rusiji so se npr. odločili, da bodo najprej cepili t. i. aktivno populacijo oziroma tiste ljudi, ki potencialno lahko najhitreje širijo bolezen. V drugih državah pa so se odločili, da najprej cepijo rizične skupine oziroma šibkejše ljudi. Od cepiva lahko pričakujemo dvoje posledic. Prvič, da bodo osebe manj zbolevale oziroma da bodo simptomi bolezni bistveno manjši ali nični. Drugič pa, da se s cepivom prekine prenašanje bolezni. Idealna je seveda uresničitev obeh dejstev. Prvo točko že potrjujejo študije, ki pravijo, da na 100 pacientov, ki se cepijo, jih približno 95 ne zboli, ko pridejo v stik z virusom. Uresničitev dejstva, da se s cepljenjem prekine širjenje virusa, lahko pričakujemo, nimamo pa še dovolj podatkov, ki bi to potrjevali. Države, ki te gotovosti nimajo, so se zato odločile, da najprej zaščitijo šibkejše kategorije ljudi.

Izredni komisar za covid-19 Domenico Arcuri je pripravil zelo ambiciozen načrt cepljenja. Ali je realistično razmišljati, da bi se do jeseni cepilo od 70 do 80 odstotkov prebivalcev Italije?

Gre za ambiciozen projekt. Napovedi o morebitni uresničitvi so v bistvu nemogoče, saj je v igri preveč spremenljivk. Ko bi mi zdaj rekli, da se bo do konca leta 2021 cepilo 60 % odstotkov prebivalcev, bi takoj podpisal za to. Pravi izziv bo napočil v trenutku, ko bomo zapustili bolnišnice ter domove starejših občanov in se bomo z ekipami cepilcev odpravili na trge, v telovadnice in podobne večje prostore.

Kaj bi svetovali skeptikom, ki še niso prepričani, da se bodo cepili?

Rekel bi jim, da danes, glede na terapevtsko orožje, ki ga imamo na voljo za zdravljenje covida-19, edina alternativa cepivu je »izbira, da ne zbolimo« oziroma da se izognemo okužbi. Gre pa za zelo individualno izbiro. Trenutno, kljub cepivu, smo lahko nekoliko bolj umirjeni le, če upoštevamo osnovna pravila, kot so nošenje maske, zaščita rok in ohranjanje varnostne razdalje. Nekdo lahko tudi samostojno odloči, da se bo poskušal izogniti bolezni. Živimo pa v svetu, ki ga sestavljajo stiki z drugimi in obnašanje teh ne moremo stoodstotno kontrolirati. Ker imam torej dve opciji, cepljenje ali izbiro, da ne zbolim, slednje pa kljub vsej dobri volji sam ne morem obvladati, jaz odločim, da se cepim. Alternative ni.

Cel pogovor s Paolom Schincariolom lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.