Analiza pokazala stanje, slediti pa morajo dejanja

Temeljiti analizi, priložnost za katero je bila tretja deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine, ki se je včeraj sklenila v dvorani deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v Trstu, morajo slediti akcijski načrt in predvsem konkretna dejanja, drugače vse ostane pri »bla, bla, bla,« – si za povzetje iz več ust izrečenega poziva lahko izposodimo besede okoljske aktivistke Grete Thunberg.

Na drugem delu konference (prvi je bil 12. novembra) – moderiral jo je deželni svetnik Igor Gabrovec (SSk) – so koordinatorji delovnih skupin, ki so se sestale v minulih dneh, predstavili poročila o oceni izvajanja določil zaščitne zakonodaje, večjezičnem šolanju v Kanalski dolini, izvajanju določb iz zaščitnega zakona o krajevnih imenih in javnih napisih, delovanju in izzivih Centralnega urada za slovenski jezik ter o konceptu deželne jezikovne politike za slovenščino. Izhodišče za obravnave delovnih skupin so bili strokovni referati, ki jih je za konferenco pripravil Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) in so jih predstavili v prvem dnevu konference.

V oči je bodla odsotnost predstavnikov deželne vlade, deželnih svetnikov in nasploh predstavnikov italijansko govorečega prebivalstva, na kar so mnogi včeraj opozorili, med temi tudi Gabrovec, ki je izpostavil, da so bili k udeležbi vabljeni pripadniki številnih organov – poleg že omenjenih vsaj še italijanski člani paritetnega odbora in še kdo bi se našel –, a se na vabilo niso odzvali, kar je obžalovanja vredno.Izjema je bil namestnik direktorja deželne službe za manjšinske jezike Salvatore Campo, ki je v uvodnem nagovoru med drugim izpostavil nujnost sodelovanja in potrebo po gledanju dlje od jutrišnjega dne.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.