»AstraZeneca povsem varna in učinkovita«

Britanski časopis Guardian je v četrtek poročal, kako v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Bolgariji vlada precejšnja zadržanost glede cepljenja s cepivom, ki sta ga razvila Univerza v Oxfordu in švedsko farmacevtsko podjetje AstraZeneca. Tovrsten skepticizem je pricurljal na površje tudi v deželnih šolskih krogih, saj so oziroma bodo s tem cepivom poleg vojakov najprej začeli cepiti šolsko in univerzitetno osebje. Ljudi skrbi predvsem manjša učinkovitost v primerjavi z ostalima v EU doslej odobrenima cepivoma. Učinkovitost cepiv Pfizerja/BioNTecha in Moderne je namreč po dveh vbrizganih odmerkih več kot 90-odstotna, nižja pa je učinkovitost cepiva AstraZenece. Prve študije so pričale o nekaj več kot 60-odstotni učinkovitosti, po zadnjih podatkih pa naj bi bila učinkovitost več kot 80-odstotna, kar je včeraj potrdil tudi predsednik italijanske agencije za zdravila Aifa Giorgio Palù. O cepivu podjetja AstraZeneca in o kampanji cepljenja smo se pogovorili s Paolom Schincariolom, glavnim farmacevtom zdravstvenega podjetja Asugi, ki je tudi član strokovne komisije Aife.

Je skepticizem pri cepljenju s cepivom podjetja AstraZeneca upravičen?

Rabo cepiva oxfordske univerze in AstraZenece je odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema), ki skrbi za to, da na tržišče pošlje proizvod, ki ima visok nivo učinkovitosti, varnosti in kakovosti. Rabo tega cepiva Ema dovoljuje brez nikakršne starostne omejitve. Opozorila je tudi na to, da podatkov glede starejših ljudi ni veliko, čeprav je cepivo že dokazalo, da sproži imunski odziv tudi pri starejši populaciji. Pri Aifi smo nato svetovali uporabo tega cepiva do 55. leta, mejo bomo povišali do 65. leta. Cepivo se lahko uporabi tudi za še starejše osebe, ki npr. nimajo kakih hujših patologij. Zaradi vseh teh aspektov ni nikakršnega razloga, da bi nekdo odklonil cepivo, ki so ga razvili v Oxfordu.

Učinkovitost cepiv, ki uporabljajo informacijsko ribonukleinsko kislino (mRNK) za prenašanje navodil, s katerimi celice v telesu spodbujajo k proizvodnji beljakovin za preprečevanje ali boj proti bolezni, kakršni sta Pfizerjevo in Modernino, pa je večja.

Potem ko so prvi podatki mRNK cepiv dokazovali več kot 90-odstotno učinkovitost, je marsikdo mislil, da bodo morala imeti tudi vsa ostala cepiva proti covidu-19 tako visoko učinkovitost. Sploh pa ni tako. Pri cepivu proti gripi se učinkovitost suka tudi med 30 in 60 %, kar je manj od odstotka učinkovitosti, ki je bil doslej objavljen v študijah o AstraZeneci. Učinkovitost tega cepiva je več kot zadostna za množično cepljenje. Ema je mejo za odobritev cepiv postavila celo nižje, na 50 % učinkovitosti. Dodal pa bi še nekaj.

Prosim.

Ni najbolj korektno primerjati stopnjo učinkovitosti cepiv, saj so bili klinično testiranje in posledične študije opravljeni na različnih populacijah in v različnih časovnih obdobjih. Gre le za posredne primerjave, ki niso stoodstotno zanesljive. Tudi to je dokaz, da je AstraZeneca več kot v redu cepivo. Nekdo lahko danes tudi zavrne določeno cepivo, češ da hoče drugo cepivo. Te izbire pa trenutno nima na voljo. Smernice so jasne. Za učno osebje, ki je v večini primerov mlajše od 65. leta in ki nima drugih posebnih bolezni, je priporočeno cepivo AstraZenece. Za starejše ljudi pa sta priporočeni cepivi Pfizerja in Moderne. Smrtnost je pri mladih zdravih osebah zelo nizka, tako da je več kot zadostno tudi nekoliko manj učinkovito cepivo. Bolj učinkovito cepivo pa je potrebno za ljudi, pri katerih je tveganje večje. V Veliki Britaniji so npr. že cepili veliko ljudi z AstraZeneco, ne da bi si postavljali toliko vprašanj.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.