Bazovica nacionalni spomenik? Velja poskusiti!

Spomenik štirim ustreljenim slovenskim antifašistom v Bazovici zasluži postati spomenik italijanskega nacionalnega interesa oziroma državni spomenik. Pot za dosego tega cilja naj bi tekla vzporedno s postopkom za izbris kazenskega dejanja Ferda Bidovca, Alojza Valenčiča, Frana Marušiča in Zvonimirja Miloša, ki ga formalno lahko zahtevajo sorodnikih ubitih. Poti se dopolnjujeta, je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela izpostavil predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor, ki je razglasitev državnega spomenika ocenil kot izrazito politično in ne pravno odločitev.

Medtem ko je sodna rehabilitacija stvar pravnikov, je razglasitev državnega spomenika domena politike oziroma suverene izbire predsednika republike. Za Rižarno se je za to leta 1965 odločil tedanji predsednik Giuseppe Saragat, dekret za fojbo pri Bazovici je leta 1992 podpisal Oscar Luigi Scalfaro (nekaj časa je bil šoht spomenik nacionalnega interesa), ki je leto kasneje kot državni spomenik razglasil tudi fojbo pri Repnu. Spomenik nacionalnega interesa predstavlja dejansko uvod v priznanje državnega spomenika. Nacionalni spomeniki so obeležja, ki imajo posebno zgodovinsko, simbolno in kulturno vrednost in ki, razen izjem, ne nalagajo državi stroškov za vzdrževanje. Zakonodaja na tem področju je zelo nejasna in nedorečena.