»Bodimo posredniki med slovenskim in italijanskim okoljem«

V zunanjem šotoru Kulturnega centra Lojze Bratuž se bo danes ob 18. uri začel 42. redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. V prvem delu, ki bo odprt za javnost, se bosta po nagovoru predsednice Sare Brezigar zvrstili še predstavitev delovanja in načrtov inštituta in podelitev nagrad natečaja Slori za diplomska in podiplomska dela, drugi del pa bo samo za člane. Ob 20.30 pa se bo občni zbor prevesil v Srečanje pod lipami z naslovom Slovenska manjšina – kdo smo in kam gremo. S predsednico inštituta Saro Brezigar in z direktorjem Devanom Jagodicem se bo pogovarjal novinar Julijan Čavdek. O delovanju, načrtih in izzivih Slorija smo se pred današnjim občnim zborom pogovorili z direktorjem Devanom Jagodicem.

Kako se geslo »Mislimo globalno, delujemo lokalno« odraža v delovanju Slovenskega raziskovalnega inštituta?

Pobudnik tega vodila je bil moj predhodnik za krmilom inštituta v 80. in 90. letih, goriški sociolog in intelektualec, profesor Darko Bratina. Bratina je na Sloriju razvil svojo značilno filozofijo raziskovanja, ki temelji na prepletanju globalne in lokalne dimenzije, pri čemer je globalno ožja in širša evropska stvarnost, lokalno pa družbeno okolje Slovencev v Italiji. Inštitut je bil vedno vpet v oba prostora: raziskovalna dejavnost je namreč prednostno namenjena proučevanju razvojnih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost, ne mora pa biti indiferentna do procesov in odnosov, ki izhajajo iz umeščenosti te skupnosti v italijanski, čezmejni in širši evropski prostor. Zaradi vseh pomembnih sprememb v zadnjih desetletjih na regionalnem in mednarodnem prizorišču sem trdno prepričan, da je Bratinova usmeritev še vedno aktualna, Slovenci v Italiji pa moramo svoj razvojni potencial nujno graditi v širši družbeno-prostorski perspektivi, zlasti v svoji vlogi naravnega posrednika med slovenskim in italijanskim okoljem.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.