Petek, 23 oktober 2020
Iskanje

»Bolj ko se bomo vsi držali priporočil, manj možno je, da bomo zaprli mejo«

Anže Logar, slovenski zunanji minister na obisku v Trstu in Gorici

Trst |
17. okt. 2020 | 11:10
Dark Theme

Prizor sporoča, da slovenskemu zunanjemu ministru Anžetu Logarju Slovenci v Italiji niso neznanka. Pogovor za Primorski dnevnik bi se moral odviti včeraj v avli Narodnega doma v Trstu, a zaradi neudobne klopi s preprosto študentsko mizo in hrupa ob prehajanju ljudi skozi vežo je kar minister predlagal selitev v Tržaško knjižno središče. Do Trga Oberdan čez ulici Filzi in Carducci se je suvereno kretal.

Premier Janez Janša je prejšnji teden poudaril, da si slovenska vlada želi maksimalno upoštevati priporočila Evropske komisije glede prehajanja meja. Toda v naboru ukrepov slovenske vlade ob rdečem scenariju je omenjeno tudi zapiranje državnih meja. Kaj lahko pričakujemo na slovensko-italijanski meji, glede na naglo naraščanje okužb?

Priporočila Evropske komisije je vlada Republike Slovenije že vključila v uredbo o prehajanju meje. Pri sprejemanju ukrepov pa je jasno razmejila faze, ki so odvisne od števila okužb, zasedenosti bolniških postelj in hujših primerov. Vse je odvisno od vsakega posameznika: bolj kot se bomo mi vsi obnašali v smeri upoštevanja predlaganih ukrepov, nošenja zaščitne opreme in izogibanja tveganjem, ki niso nujna, manj možnosti je, da bo vlada sprejela take ukrepe, kot je zaprtje meja. Naj bo jasno, da se vlada želi izogniti tem scenarijem. A če bosta ogrožena varnost in zdravje, bomo pač morali poseči po tem ukrepu.

Spomladi, ko je bila meja zaprta, smo imeli vtis, da se Sloveniji bolj mudi odpirati prehod z Avstrijo in Hrvaško kot pa z Italijo.

Slovenija je v prvem valu podobno kot ostale države članice zelo restriktivno sprejemala ukrepe. Razmere v Italiji so bile grozljive, davek v številu človeških življenj je bil zelo visok. Naj ob tem še enkrat izrazim sožalje za vse italijanske žrtve prvega vala. A kot veste, je v začetku junija italijanski zunanji minister prišel na obisk v Ljubljano, kjer smo dorekli nadaljnje postopanje in Slovenija je bila ena prvih, ki je odprla mejo z Italijo in še nekaj dni prej tudi za Furlanijo - Julijsko krajino.

Prav na tem prvem srečanju med vami in italijanskim kolegom Luigijem Di Maiom smo tudi iz neverbalne komunikacije imeli vtis, da je odnos med vama več kot dober, čeprav sta člana dveh vlad z drugačno politično usmeritvijo. Je ta vtis pravi?

Jaz upam, da je pravi. Z moje strani bom rekel, da je, če pa je pravi tudi s strani italijanskega prvaka diplomacije, pa more on povedati. Menim, da je v diplomaciji za dobro sodelovanje ključno spoštovanje sogovornika, poznavanje ključnih vprašanj, s katerimi se posamezna država sooča, in dobra priprava na vsako srečanje. V tem pogledu lahko rečem, da so naša srečanja skrbno pripravljena, enako opažam tudi pri italijanski diplomaciji. Verjetno so zato ti odnosi zelo pristni.

Italija in Slovenija sta se zelo zbližali konec marca, ko sta se podpisali pod poziv devetih držav k skupnemu prevzemanju bremen v EU. A pri reformi azilne in migrantske politike sta stališči Rima in Ljubljane različni.Kakšni so potemtakem ti meddržavni odnosi?

Tesni. Med Italijo in Slovenijo je reden stik in redno sodelujemo. Kar se pa tiče podobnosti in razlik med državama, se vedno lahko vse doreče v dialogu. Res je, Evropska komisija je pripravila novo azilno in migrantsko zakonodajo, in čeprav imajo države v tej fazi različna mnenja o predlaganih ukrepih, verjamem, da se bo našla skupna rešitev. Verjamem, da se bomo Slovenci znali uskladiti tudi z Italijo.Naj povem, da novembra nameravam še enkrat obiskati Rim.

Kako pa odgovarjate tistim, denimo tudi deželni vladi Furlanije - Julijske krajine, ki bi zaradi migrantske balkanske poti zaprli maloobmejne prehode s Slovenijo?

Vprašanje migrantskega vala oziroma vnosa ilegalnih migrantov je zelo pomembno vprašanje, ki vpliva tudi na notranjepolitično dinamiko znotraj EU oziroma schengenskega prostora, kjer notranjih meja naj ne bi bilo. A kot veste, smo kljub temu priča, na primer na meji z Avstrijo, notranjim kontrolam. Ravno zaradi tega je razprava, kako se lotiti te zagonetke, dobrodošla. Poudariti je treba, da so ilegalne migracije pač ilegalne, zato so vse države primorane preprečiti to kršitev norm. To pomeni, da je treba predvsem zaščititi zunanjo schengensko mejo s krepitvijo Frontexa, kar hkrati ne pomeni zaprtja meja za legalne migracije, ki nastajajo zaradi težkih življenjskih preizkušenj.

V Trst ste sicer prišli, da bi se srečali s predstavniki slovenske manjšine.Tema pogovora, ki ste ga zaključili pred kratkim, je bilo tudi vprašanje predstavništva slovenske manjšine v italijanskem parlamentu. Rekli ste, da pričakujete enotno stališče manjšine, ki pa ga očitno ni.

Moj današnji obisk ni bil namenjen temu, da slišim s strani slovenskih predstavnikov nek enoten predlog. Želel sem najprej poslušati mnenja o tej problematiki, potem pa izraziti ambicijo, željo, da se pri tem vprašanju manjšina poenoti, kajti poenoteno stališče bo bistveno lažje prodrlo v razmišljanje tistih, ki pripravljajo novo volilno zakonodajo v Italiji. Hkrati bi enotno stališče slovenski diplomaciji v razgovorih z Italijo ponudilo dodaten argument poleg zapisa v zaščitnem zakonu in dobrih izkušenj, ki jih imamo z zagotavljanjem mesta slovenski manjšini v italijanskem parlamentu.

Pogovarjali ste se tudi o postopku vračanja Narodnem domu v Trstu slovenski manjšini ...

Memorandum o vračanju v desetem členu zapoveduje pet korak z neko časovno komponento. Zadovoljen sem, da se zadeva pomika po časovnici, predstavnikom manjšine pa sem rekel, da če bi prišlo kdaj do zastoja, želim čim hitrejšo informacijo o tem, da z italijansko stranjo postopek pospešimo.

Značilnost našega prostora je globoka prepletenost ljudi in gospodarskih interesov na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Kako naj slovenska vlada pomaga razvijati ta čezmejni gospodarski potencial, kar je tudi v interesu manjšine, saj imajo Slovenci v Italiji prednost poznavanja obeh jezikov?

Sprašujete, kako bi Slovenija spodbujala medsebojno sodelovanje subjektov na obeh straneh meje?

Da, recimo.

Zdaj je čas tak, ko zaradi covidkrize več pobud vsaj začasno pade v vodo. Drugače pa menim, da so dobra oblika čezmejnega sodelovanja interregionalni projekti. Služba vlade za razvoj in kohezijo jim daje velik pomen. Slovenija je članica treh interregionalnih alians in naš namen je spodbujanje te oblike sodelovanja. Interregi povezujejo dva naroda in hkrati izbrišejo občutek meja v glavi. Kar je dobro.

Naj še zaključimo z mejo. Ali lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo premik pri implementaciji arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško?

Lahko rečem, da so se odnosi z našo južno sosedo intenzivirali, da redno iščemo stvari, ki nas povezujejo. O stvareh, ki nas delijo, pa menim, da mora dozoreti čas. Ko bo dozorel, verjamem, da bomo prišli do skupnega imenovalca. Sem optimist, časovne komponente vam pa, priznam, ne znam napovedati.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Si boste naložili aplikacijo Immuni?

6. okt. 2020 | 16:18
Da
Ne
Sem si jo že
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo