Danes slavi materinščina

Danes je svetovni dan maternega jezika. V zamejstvu bi mu lahko rekli tudi svetovni dan izražanja čustev.

»Ne predstavljam si, da bi se z otroki pogovarjala v jeziku, ki ni slovenščina,« pravi Jasmin Rudež, mati 18-letne Julije, 16-letnega Jakoba in 12-letne Jasne. »Materni jezik je jezik čustev, zato čustev ne bi mogla izražati v drugih jezikih, tudi če bi katerega govorila enako dobro kot slovensko.«

Da je slovenščina jezik čustev, pravi tudi Ksenija Jelen. »Ko se doma kregamo, se vedno kregamo v slovenščini,« se zasmeje. Živi v Vidmu, kjer ni slovenskih šol, knjižnic ali društev. In vendar oba njena otroka govorita slovensko. »Ko je bila hčerka stara 15 ali 16 let ji je veliko bolj tekla italijanščina. Potem je šla študirat v Rim, zdaj je deželni funkcionar dežele Lombardija. A vsakič ko me pokliče iz Milana, govori slovensko.«

V Beneški Sloveniji pa je slovenščina še vedno težko sprejeta. Učitelji in profesorji v dvojezičnem šolskem centru v Špetru opravljajo zahtevno delo, ko učencem in dijakom razpirajo knjižni jezik. Vesna Jagodic, ki poučuje na nižji srednji šoli, je zato pomislila, da bi ustanovila rokometno ekipo. »Že pred leti smo v šoli uvedli splošno motoriko izključno v slovenskem jeziku od petega do sedmega leta, od osmega do trinajstega pa potekajo rokometni treningi. Namen je bil točno to, da bi bila slovenščina tudi del zabave in to se obrestuje.«

Da je šport zelo pomemben pri usvajanju jezika, potrjuje tudi učiteljica v prvih dveh razredih osnove šole in trenerka Biserka Cesar. »Če je jezik podkrepljen z gibanjem, toliko boljše. Rečeš, recimo, razkorak in besedo pospremiš z gibom. To bo otroku šlo v glavo.« Cesarjeva se tako v šoli kot v telovadnici pretvarja, da razume samo slovensko. Trik se vedno obnese, otroci zaradi tega ne trpijo. A če je to odlično za otroke, ki doma ne govorijo slovensko, je prav tako koristno za ostale. Tudi otroci slovenskih staršev, zlasti v zamejstvu, morajo gojiti besedni zaklad. Prisila ni najboljša metoda. »Najbolj pomagajo knjige, slikanice, pravljice, lutkovne predstave, pesmi ... Za otroke do prvih let osnovne šole je igra najboljši način za bogatenje jezikovnega zaklada.«

Obsežnejša pričevanja v današnjem Primorskem dnevniku.