Deželni zakon o parkih: Kraški park še možen

V posodobljenem deželnem zakonu o parkih in rezervatih bo še naprej prisoten 55. člen, ki govori o ustanovitvi zaščitenega naravnega območja nacionalnega in mednarodnega pomena na Krasu oz. Kraškega parka. Tudi to izhaja iz zasedanja četrte komisije deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki je 26. oktobra izglasovala pozitivno mnenje o spremenjenem zakonskem besedilu zakona št. 42 iz leta 1996. Deželni odbornik za kmetijstvo in okolje Stefano Zannier je namreč umaknil določilo, ki odpravlja omenjeni člen. Ostaja pa vprašanje posodobitve omenjenega člena, ki je zastarel, ter upoštevanja oz. soudeležbe slovenske narodne skupnosti pri razpravah, ki se tičejo posegov na teritoriju.

Posodobljeni osnutek, ki ga predlaga deželna vlada in spreminja 25 let star zakon, nosi številko 144 in med drugim po novem omenja tudi zaščitena območja Natura 2000, katera bi lahko upravljali organi, ki upravljajo parke oz. rezervate in bi bili pristojni tudi za zaščitena območja zunaj obsega omenjenih parkov. Kot že rečeno, posodobljeno besedilo naposled ohranja 55. člen, ki pa ga je treba posodobiti, saj se v njem npr. omenja dogovor s pokrajinama Trst in Gorica ter Kraško gorsko skupnostjo (KGS), ki ne obstajajo več. Poleg tega ostaja pereč problem, da v brk zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino v Italiji slovenska narodna skupnost je slabo oz. sploh ni vključena v forume, kjer se razpravlja o posegih na teritoriju.

Zato je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec pripravil osnutek popravka, o katerem bi razpravljali med obravnavo posodobljenega zakona o parkih na sejah deželnega sveta, predvidoma sredi novembra. Besedilo, ki ga je v preučitev posredoval Agrarni skupnosti, paritetnemu odboru za vprašanja slovenske manjšine, krovnima organizacijama – Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij – ter Kmečki zvezi, med drugim govori o ustanovitvi Kraškega parka, pri čemer bi morala Dežela z zainteresiranimi občinami na območju parka, dalje z Agrarno skupnostjo in paritetnim odborom skleniti programski dogovor za določitev obsega omenjenega parka, ki bi moral zagotoviti ozemeljsko kontinuiteto zaščitenih območij v obmejnem pasu. Obseg bi morala določiti servisna konferenca, ki bi jo morala deželna uprava sklicati v roku 120 dni od začetka veljave zakona.

Poleg tega bo Gabrovec v drugi polovici novembra na deželni konferenci o preverjanju izvajanja zaščitnih določil za slovensko manjšino predlagal sprejetje resolucije z zahtevo po upoštevanju zaščitnega zakona, ki določa soudeležbo manjšine pri razpravah o posegih na teritoriju.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.