Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za elektronski ponatis kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.
Dobro branje!
Falafel in humus
Ves Magreb je te dni en sam protest. Od Tunizije do Egipta ljudstvo vstaja in zahteva več demokracije ter učinkovitejših ukrepov zoper revščino. Tudi v Alžiriji ni mirno, pa tudi libijski predsednik Gadafi ni več tako gotov, da bo ostal v sedlu ali da bo lahko prepustil žezlo in prestol kakemu svojemu potomcu. Za sedaj je miren le Maroko, a tudi tam tli pod pepelom. A v tej rubriki nas seveda ne zanimajo politične zdrahe Magreba ali Bližnjega vzhoda, ukvarjali se bomo z bolj prozaičnim argumentom, kot je kuhinja. Ki pa ima na tako obširnem območju, ki gre od maroške atlantske obale, preko celega južnega Sredozemlja, tja do Libanona, Jordanije in, zakaj ne, Izraela, celo vrsto zelo podobnih jedi. Povsod je zelo veliko zelenjave, sadja, jagnjetine, rib. V Egiptu smo nekoč doživeli zabavno dogodivščino: v neki restavraciji v Kairu smo povprašali lastnika, če ima kaj sveže ribe. »Seveda,« je odgovoril in nam prinesel pokazat večjo, 2,5 do 3 kg veliko ribo. »Kakšna pa je,« smo vprašali. »Nilska orada,« je bil odgovor, »pripravim pa jo vam s paradižnikovo omako in špageti.« Prav, zmenjeno. Čez pol ure nam res prinese okusno pripravljeno ribo s testeninami.
Bila je sicer narezana na kose, tako, da ni bilo mogoče oceniti, če gre za isto ribo, ki nam jo je pokazal ali za neko drugo. Sum se nam je namreč pojavil, ko je na videz isto ribo ponudil gostom na drugi strani lokala ... Kdo ve, kaj smo pojedli.
A vrnimo se k naši magrebsko-bližnjevzhodni kuhinji. Ena tipičnih jedi, skoraj bi rekli tamkajšnji fast food so falafli s humusom. Falafli so cmoki iz mlete čičerke, humus pa ja čičerkina omaka, dobite jih skoraj na vsakem vogalu tako v Magrebu kot v Izraelu in Jordaniji.
Recepti se utegnejo malenkostno razlikovati, kot je pač značilno za preproste ljudske jedi, a večjih razlik ni. Še nekaj, falafli, ki jih dobimo v raznih orientalskih bifejih pri nas, še zdaleč niso podobni originalnim.
Za falafle potrebujemo:
250 g suhe čičerke
žličko mlete kumine
žličko mletih koriandrovih semen
sesekljan strok česna
sol
semensko olje za cvrtje
Po okusu lahko dodamo primerno količino mletega čilija ali kakšne druge pekoče začimbe.
Čičerko čez noč namočimo v vodi, ki jo po možnosti nekajkrat zamenjamo. Razmehčano semenje v multipraktiku zmešamo z vsemi ostalimi sestavinami, pustimo 15-20 minut, da zmes počiva, nato oblikujemo kroglice orehove veličine, ki jih lahko tudi povaljamo v ribanem kruhu in cvremo v vročem semenskem olju.
Položimo na kuhinjski papir, da se odcedijo. Ponudimo jih v lepinji s svežo zelenjavo (solato, paradižnikom, čebulo itd.) in s humusom, za katerega potrebujemo:
250 g kuhane čičerke
nekaj tahinija (sezamove paste)
kozarec limoninega soka
sol
žlico oljčnega olja
žličko mlete paprike
Kuhano čičerko v multipraktiku zmešamo z ostalimi sestavinami, razen paprike, dodamo sol in limonin ali, še bolje, limetin sok po okusu. Prestavimo v skledo, potresemo z mleto papriko.
Dober tek!
Ivan Fischer