Italijanska ustava prepoveduje obnavljanje in oživljanje fašizma, za kar je parlament v povojnem času tudi odobril nekaj zakonov (najbolj znana sta t.i. zakona Scelba in Mancino), ki pa so v glavnem mrtva črka na papirju. V pretekli zakonodajni dobi so poslanci na pobudo Demokratske stranke poostrili kazni za oživljanje fašizma, ki pa jih senat ni pravočasno uzakonil. Senatorka Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Julija Unterberger je že takoj po lanskih volitvah spodbudila parlament, naj vendarle strožje sankcionira fašistično apologijo, kar so naredili tudi nekateri parlamentarci leve sredine. A žal neuspešno,saj njihovi zakonski predlogi že leto dni mirujejo v pristojnih parlamentarnih komisijah.
Senatorka Unterberger (njen zakonski predlog so podpisali kolegi Bressa, Durnwalder in Steger) kot kaznivo dejanje uvršča tudi rimski pozdrav, ki so ga sodniki v številnih oprostilnih razsodbah storilcev pravno označili kot izrazito individualno dejanje, k nikakor ne ogroža družbene ureditve in torej ni in ne more biti po zakonu kaznivo. V nekaterih razsodbah celo piše, da je rimski pozdrav izraz folklore, ne pa jasna politična gesta storilca.