Ob dnevu spominjanja na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre smo v italijanskih medijih brali, poslušali in gledali raznorazne članke, komentarje in debate, ki so v glavnem, če pomislimo, razvrednotili pomen 10. februarja. Ko se ignoranca v smislu nepoznavanja dogajanj prepleta s političnim zlorabljanjem tragedij, dobimo izkrivljeno in neverodostojno sliko polpretekle zgodovine, ki ni ničemur podobna in je nespoštljiva tudi do samih žrtev fojb in eksodusa. Tudi komentar Pierluigija Battiste v Corriere della Sera z naslovom Molčečnost tistih, ki zanikajo fojbe, sodi v ta okvir in ne bi bil vreden pozornosti, če ne bi pisec primerjal fojb v naših krajih z medvojnimi in povojnimi dogajanji na Južnem Tirolskem.
Battista očita tistim, ki postavljajo v dvom fojbe, da se ne vprašajo, zakaj se podobne strahote niso zgodile na Južnem Tirolskem, čeprav je fašizem tudi tam hudo zatiral tamkajšnje prebivalstvo.
Primerjava, ki si jo je privoščil Battista, je nesmiselna in skregana z resnico. Nevedni in nepoučeni bralec si lahko ob njegovem komentarju - Južni Tirolci so bili konec koncev prizanesljivi do fašističnih zatiralcev - ustvari vtis , da so bili Slovani (ta izraz se je takorekoč udomačil v italijanskih občilih in v političnem besedišču ob 10. februarju) nasprotno maščevalni in krvoločni.