Več kot 113 milijonov ljudi v skupno 53 državah sveta je lani trpelo akutno lakoto zaradi vojn in podnebnih katastrof, so včeraj v Ženevi opozorili Združeni narodi. Najhuje so bili prizadeti prebivalci v Jemnu, DR Kongu, Afganistanu in Siriji.
Najhuje so prizadete afriške države, v katerih zaradi lakote trpi okoli 72 milijonov ljudi, je v včeraj objavljenem poročilu za leto 2019 zapisala Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Študija te organizacije se je začela že pred tremi leti.
Glavni dejavniki za akutno lakoto so še vedno konflikti in nestabilnost, pa tudi gospodarski pretresi in naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, kot so na primer poplave ali pa suša. »V državah, ki so na pragu lakote, je 80 odstotkov prebivalstva odvisnega od kmetijstva. In potrebujejo tako nujno pomoč v hrani kot tudi ukrepe za povečanje pridelave hrane,« je za AFP povedal direktor FAO za izjemne primere Dominique Burgeon.
Pod velikim pritiskom so tudi države, ki gostijo veliko število beguncev, od sosed v vojni uničene Sirije do Bangladeša, v katerega se je iz Mjanmara zateklo več kot milijon pripadnikov manjšine Rohingya. V FAO so opozorili tudi na možnost poslabšanja stanja v Venezueli, če se bosta nadaljevali politična in gospodarska kriza. Že prihodnje leto bi v tej državi lahko imeli krizo zaradi pomanjkanja hrane, so opozorili v Ženevi.
Globalno se je situacija v letu 2018 sicer nekoliko izboljšala glede na leto 2017, ko je hudo lakoto trpelo 124 milijonov ljudi. Izboljšalo se je stanje v nekaterih državah Latinske Amerike in v azijsko-pacifiški regiji, ki so jim lani vremenske ujme nekoliko bolj prizanesle. A v FAO opozarjajo, da bo število ogroženih ljudi zaradi lakote težko padlo pod sto milijonov.