Torek, 27 oktober 2020
Iskanje

Identificirali posmrtne ostanke iz slovenskega grobišča Konfin 1

Univerza v Trstu in ljubljanski Inštitut za sodno medicino sta za to uporabila napredni postopek molekularnogenetske identifikacije skeletnih ostankov

Trst |
17. okt. 2020 | 8:25
Dark Theme

Tržaška univerza, točneje njena fakulteta za medicino, je združila moči z ljubljanskim Inštitutom za sodno medicino, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Medicinske fakultete, pri pilotni študiji, s katero so s pomočjo naprednih tehnologij identificirali posmrtne ostanke iz grobišča pri Loškem Potoku. Po nalogu slovenske vlade je komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč med letoma 2005 in 2009 popisala 581 grobišč, v katerih so bili odkriti posmrtni ostanki kakih 100.000 oseb, ki so bile brez sodnega procesa usmrčene v času druge svetovne vojne ali po njej. Z letom 2007 se je s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije začel proces identificiranja omenjenih posmrtnih ostankov z DNK analizo kosti. Njene rezultate primerjajo z DNK-jem sorodniki izginulih oseb.

Tovrstno dejavnost v sklopu Inštituta za sodno medicino vodi Irena Zupanič Pajnič. Analiza je bila večkrat težavna zaradi razgradnje DNK v kosteh, ki so stare 75 let ali več, kar v marsikaterem primeru dejansko pomeni, da izsledki analize niso zanesljivi. Da bi premostili to težavo, so se povezali s tržaško univerzo in uporabili napreden next-generation postopek, s katerim so analizirali 57 vzorcev DNK iz ravno tolikih stegnenic iz grobišča Konfin 1 v občini Loški Potok ob meji s Hrvaško, v katerem so bili odkriti posmrtni ostanki slovenskih, hrvaških in srbskih vojakov. Osredotočili so se predvsem na 15 vzorcev, za katere z navadnimi analizami niso pridobili nobenih uporabnih podatkov.

S pomočjo molekularnogenetske identifikacije skeletnih ostankov je raziskovalcem uspelo identificirati večji del vzorcev. V zvezi s tem je v znanstveni reviji Forensic Science International Genetics izšel članek, ki sta ga podpisala Irena Zupanič Pajnič in Paolo Fattorini, izvedenec za preučevanje DNK-ja, ki na tržaški univerzi poučuje sodno medicino in je sodeloval pri številnih pomembnih preiskavah, kakršna je tista o zločinu v Ul. Poma, kjer je bila umorjena Simonetta Cesaroni. Za primere, pri katerih next-generation postopek ni bil uspešen, računajo, da bi lahko prišli do konkretnejših zaključkov z uporabo next-next-generation postopka, ki ga uporabljajo za paleogenetske študije neandertalcev.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Si boste naložili aplikacijo Immuni?

6. okt. 2020 | 16:18
Da
Ne
Sem si jo že
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo