Irsko svarilno etiketiranje alkoholnih pijač razburilo vinski svet

Vest, da bodo na Irskem steklenice alkoholnih pijač obvezno morale z napisi na etiketah obveščati uporabnike o škodljivosti alkohola, kot že vrsto let velja za tobačne izdelke, je razburila vinarje iz številnih držav v Evropski uniji. Med temi so najbolj glasni nasprotniki v Italiji, Španiji, Franciji in v drugih šestih državah, kjer je vinska industrija najmočnejša in kjer v irski pobudi vidijo omejevanje notranjega evropskega tržišča.

Irska namera, za katero so se na otoški državi odločili zaradi velike razširjenosti prekomernega uživanja alkohola, ki ga opisujejo celo kot državno zdravstveno težavo, je namreč iz Bruslja prejela zeleno luč za svarilno etiketiranje alkoholnih pijač, ki ga mdr. podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Bruseljska odločitev odpira vrata možnosti, da bi se lahko v prihodnje za podobno potezo lahko odločila še kaka država. Tako bi se rodil nov etiketarski trend, kar je v raznih stanovskih organizacijah, pa tudi v političnih vrstah, kot pričajo vročekrvni odzivi številnih politikov, vzbudilo bojazni, da bi etikete s svarilnimi napisi lahko oškodovale večmilijardne posle.

Za ponazoritev: v letu 2021 je bilo v Evropski uniji po podatkih Eurostata pridelanih 17,6 milijarde litrov vina. Največji evropski vinski velesili sta Španija in Italija s petimi letnimi milijardami litrov vina: proizvodnja trt na Iberskem polotoku predstavlja 29 odstotkov, tista na škornju pa za odstotek manj. Na tretjem mestu je Francija (3,4 milijarde litrov oz. 20 odstotkov), precej nižje je Nemčija (7 % oz. 1,3 milijarde litrov).

Irsko namero o etiketiranju steklenic alkoholnih pijač s svarilnimi napisi, ki opozarjajo na škodljive posledice uživanja teh substanc, podpira goriški psihiater in strokovnjak za odvisnosti Bernard Spazzapan. »Raziskav, ki dokazujejo, da ne obstaja količina alkohola, ki ne bi bila škodljiva, in da vsak alkohol potencialno škodi, je veliko,« opozarja.

Pri Kmečki zvezi, stanovski organizaciji slovenskih kmetov v Italiji, so nekoliko zaskrbljeni zaradi pristopa, ki ga nekatere države ubirajo pri tovrstnih oznakah. Strinjajo se s tem, da je prekomerno uživanje vina škodljivo, kar velja tudi za ostale alkoholne pijače, na tržišču pa je ogromno škodljivih izdelkov, za katere nihče niti ne pomisli, da bi jih opremili z opozorilnimi napisi. Med temi tajnik Kmečke zveze Erik Masten omeni energetske napitke in nekatere vrste nezdrave hrane.

»ZDA, Avstralija in Nova Zelandija in veliko drugih držav že imajo take etikete, Evropa pa je bolj tradicionalno usmerjena,« komentira praprovski vinar in agronom Matej Lupinc, ki opozorilnih etiket ne odklanja a priori, saj prizna, da je prekomerno uživanje alkohola tudi v naših krajih precej razširjeno.

O smiselnosti takega etiketiranja so nedavno razpravljali na simpoziju združenja enologov in vinarskih tehnikov v Neaplju, pove vinar Fabijan Muzic iz Števerjana. Sam meni, da bi bilo treba, ko je govor o vinu, prej zasledovati cilj zmernosti, saj največji problem vidi v prekomernem uživanju te pijače.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.