Italijanskemu naravnemu okolju odtegnili za 6140 nogometnih igrišč površine

Ko bi enega ob drugem namestili 6.140 nogometnih igrišč, bi dobili 5.175 hektarjev obsežno območje. In ko bi nato to ogromno območje zacementirali, bi dobili površino, ki jo je človek lani s cementom, asfaltom in drugimi podlagami in kritinami odtegnil italijanskemu naravnemu okolju. Z drugimi, zemljepisno-upravnimi besedami: italijansko ozemlje je bilo lani ob naravno danost, obsežno kot miljska, dolinska in repentabrska občina skupaj, in še dober kvadratni kilometer bi morali dodati, da bi zaobjeli več kot 51 kvadratnih kilometrov naravnega okolja, ki ga ni več. Te domače prispodobe je mogoče izluščiti iz poročila italijanskega Višjega zavoda za zaščito in okoljsko raziskovanje Sipra o tako imenovani »rabi tal« v letu 2020.

Raba tal v Furlaniji Julijski krajini je lani znašala 63.267 hektarjev. V primerjavi z letom prej se je povečala za 525 hektarjev. Raba tal po nekdanjih pokrajinah je odstotkovno najbolj izdatna na Tržaškem. Izrabljenih je 4.365 hektarjev, kar znaša dobro petino (20,60 odstotka) celotnega pokrajinskega ozemlja. V primerjavi z letom prej (2019) se je povečala za 189 hektarjev. Na Goriškem znaša raba tal 6.139 hektarjev ali dobro osmino (12,94) celotnega ozemlja. V zadnjem letu je narasla za 445 hektarjev. Na Videmskem je številčno raba tal najvišja (33.710 hektarjev), a odstotkovno v deželnem razmerju najnižja (6,8 odstotka). Najvišja pa je tudi na ravni letne rasti, in sicer za 640 hektarjev. Na Pordenonskem je izrabljenih 19.053 hektarjev tal, kar nanese 8,43 odstotka pokrajinskega ozemlja. V zadnjem letu je bilo naravi odščipljenih 614 hektarjev.

V vsedržavnem merilu se kar 15 odstotkov rabljenih tal nahaja na območjih, kjer je vodna nevarnost velika (6,3 odstotka) ali srednje nevarna (9,3 odstotka). V razpredelnici po deželah se v najmanj zavidljivem pložaju nahaja Ligurija s kar 23-odstotno rabo tal na območju velike vodne nevarnosti in 29-odstotno na območju srednje. V bistvu več kot polovica rabljenih tal v Liguriji je »vodno ogrožena«. Ob tem podatku se ne gre čuditi številnim in vse bolj pogostim poplavam v tej deželi, in ogromni škodi, ki jo povzročajo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku