Nedelja, 02 oktober 2022
Iskanje

Iz Stuttgarta prikolesaril v rojstno mesto deda

Življenjska zgodba Justa Pahorja je po njegovem podvigu mnogo manj neznana

Trst |
1. avg. 2021 | 8:15
Dark Theme

Darko Pahor je prišel iz Stuttgarta v Trst. S kolesom. Prikolesaril je v rojstno mesto deda oz. nonota Justa, čigar življenjska zgodba je po kolesarskem podvigu mnogo manj neznana od tega, kar je bila. Informacije v Trstu so se pomešale z informacijami iz Stuttgarta. Fragmenti preteklosti so se postavili drug ob drugega. Sliki, ki se je zdela nepopravljivo medla, sta se vrnili ostrina in barva.

LAKOTA, REVŠČINA, FAŠIZEM

Začeti je treba v 19. stoletju. Leta 1867 se je v Mirnu pri Gorici rodil Karel Pahor. Štiri leta kasneje se je v Opatjem selu rodila Karolina Gorjan. Zaljubila sta se in se s trebuhom za kruhom odpravila v Trst, kjer sta se poročila leta 1901 v cerkvi svetega Antona. Že istega leta se jima je rodil prvorojenec Drago, ki so mu domači pravili Karluči. Po dveh letih se je rodil Roman, leta 1904 Just in leta 1907 še dvojčici Draga in Karmela.

Družina s petimi otroki je živela v Ulici Geppa 10. Karel je bil sodar v tržaškem pristanišču. Zaslužek je bil preskromen. Tudi Karolina si je morala poiskati vir zaslužka, prodajala je na Ponterošu. A v stanovanju slabih 200 metrov od Narodnega doma so še naprej živeli iz rok v usta. Na vrata so trkali lakota, revščina in kasneje tudi policisti. Samo v letu 1926 so pri Pahorjevih našteli 65 hišnih preiskav.

Just Pahor (1904-1982)
Just Pahor (1904-1982)

Drago in Roman, ki ju je tajna policija »priporočila« posebnemu sodišču, sta v fašistični policijski evidenci opisana kot slovenska narodnjaka. Delovala sta v šentjakobskem Mladinskem društvu Prosveta in Zvezi mladinskih društev, iz katerih se je razvilo mladinsko gibanje, v katerem so se kalili mnogi slovenski antifašisti. Primorski dnevnik je tako ob Romanovi smrti leta 1951 kot ob Dragovi leta 1966 objavil nekrolog. Za Justom, ki je po drugi svetovni vojni še razmeroma dolgo živel v Pulju, pa se je v Trstu izgubila vsaka sled. Tudi sestra Draga, frizerka v slovenskem gledališču, ni gojila stikov z njim. Karmela pa je tako ali tako umrla kmalu po drugi svetovni vojni.

»Vem, da je Just imel brate in sestre, a nič ne vem, zakaj se po vojni niso družili,« pove strastni kolesar Darko Pahor. Vedel je, da se je mamin oče rodil v Trstu, a šele na začetku letošnjega poletja je izvedel, da ima v Trstu nekaj daljnih sorodnikov. Med njimi je tudi avtor tega zapisa, kar naj bo samo v dolžnostno ilustracijo, kako danes lahko povzemamo zanimive življenjske zgodbe treh Pahorjev: Darka, njegove mame Božene in Božinega očeta Justa.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava