Je manjšina pripravljena?

Slovenska manjšina naj bo pripravljena na pisanje novega volilnega zakona, bi lahko strnjeno povzeli poziv nekdanjega predsednika Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) Rudija Pavšiča v zadnji številki Novega Matajurja. Vse namreč kaže, da bodo v parlamentu takoj po izglasovanju zmanjšanja števila parlamentarcev začeli postopek za spremembo volilnega zakona. To bo po Pavšičevem mnenju priložnost in izziv, da si slovenska narodna skupnost izbojuje pravico do zastopanosti v italijanskem parlamentu.

»Najprej bi bilo treba videti, kakšen bo novi volilni zakon,« pravi slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki opozarja, da ni smiselno razpravljati o idealnih rešitvah, ko pa bi se te lahko izkazale za neizvedljive v zakonskem okviru.

Sekretar stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec pa že ima predlog: nižji volilni prag za slovensko listo, kar je sistem, ki so ga že uzakonili v deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Član izvršnega odbora Slovensko kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Livio Semolič načeloma takemu predlogu ne nasprotuje, opozarja pa, da si je po tem sistemu SSk komaj zagotovila mesto v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine, na prihodnjih volitvah pa tvega, da ne bo prestopila praga. Semolič nima izdelanega predloga, saj se strinja, da je treba rešitev iskati, ko bo že okvirno znano, kakšen bo novi volilni zakon.

Medtem so pri SKGZ prav včeraj začeli z zaslišanjem izvedencev na temo zastopanosti manjšin v zakonodajnih telesih. Včeraj v Trstu se je vodstvo SKGZ pogovarjalo s Stojanom Spetičem in Andrejem Berdonom, sledila pa bodo še srečanja z Bojanom Brezigarjem, Milošem Budinom, Tatjano Rojc, Tamaro Blažina ter tudi italijanskimi izvedenci. Po besedah predsednice SKGZ Ksenije Dobrila naj bi krovna organizacija prav na osnovi teh posvetovanj svoje stališče oblikovala do konca leta.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj pa se po svojem stališču razlikuje od ostalih. Kot pravi, zakonov ne pišejo le parlamentarci, ampak svojo vlogo imajo tudi funkcionarji. Zato je po njegovem treba pritisniti tudi na tipko diplomacije, kar pomeni, da bi si tudi Republika Slovenija morala prizadevati, da slovenska manjšina dobi pot do predstavništva v parlamentu.

Podrobno v današnjem Primorskem dnevniku.