Kdaj bodo cepili 70-letnike?

Vsaka država je izbrala svojo strategijo množičnega cepljenja. V Evropski uniji so se bolj ali manj vsi odločili, da bodo najprej cepili osebe, ki sodijo v rizične skupine oziroma za katere velja, da imajo največ možnosti, da se okužijo ali da lahko razvijejo zelo hudo obliko bolezni covid-19. V Rusiji pa so se npr. odločili, da bodo najprej cepili »aktivno prebivalstvo« oz. mlajše skupine ljudi, ki lahko najhitreje širijo okužbo.

Italijansko kampanjo množičnega cepljenja je načrtoval že nekdanji izredni komisar za covid-19 Domenico Arcuri, ki ga je pred par dnevi nadomestil Francesco Paolo Figliuolo. Po planu, ki bi ga lahko nova vlada Maria Draghija kmalu spremenila, saj se bodo že danes o tem ministri pogovarjali s predstavniki dežel, so prišli prvi na vrsto člani zdravstvenega osebja, od zdravnikov, zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester, vse do upraviteljev in administrativnega osebja, tudi če nimajo stikov z bolniki. Sledili so gostje domov za starejše občane, ljudje, starejši od 80 let in osebe s posebnimi patologijami. Tem skupinam ljudi so namenili (in namenjajo) odmerke mRNK cepiv oziroma predvsem Pfizerjevo in BioNTechovo cepivo, saj je na voljo zelo malo vial Moderninega cepiva. V tretjo skupino oseb, ki je prišla na vrsto, sodijo varnostni organi, šolsko in univerzitetno osebje, ki so jih prejšnji teden začeli cepiti z cepivom AstraZeneca. Tega italijanska agencija za zdravila Aifa za zdaj priporoča le za osebe do 65. leta starosti. To pomeni, da profesorja, ki je npr. star 67 let, ne cepijo. Kdaj pa bo on prišel na vrsto? Tega za zdaj nihče ne ve.

Italija je namreč država, ki je v kampanji množičnega cepljenja »pozabila« na starostno skupino od 66. do 79. leta starosti. To potrjujejo tudi podatki, ki sicer še bolj izstopajo, če se osredotočimo na kategorijo 70-letnikov.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.