Kjer se je čas ustavil

Med najhujše naravne katastrofe, ki so prizadele srednjo Italijo v zadnjih letih, nedvomno sodi seizmična sekvenca krajev Amatrice-Norcia-Visso, ki je od avgusta 2016 do januarja 2017 razdejala pokrajino, mesta in vasi v okolici gore Vettore, drugega najvišjega vrha Apeninov. Številni potresni sunki z magnitudo 5 do 6,5 so povzročili veliko gmotno škodo, predvsem pa 41 tisoč evakuirancev, 388 poškodovanih in 300 neposrednih smrtnih žrtev ter nedoločeno število ljudi, ki so utrpeli posredne posledice potresov.

Omenjena mesta so bila nedvomno najbolj prizadeta. Hude posledice so bile takoj opazne tudi v Casci, znani romarski destinaciji, na območju narodnega parka hribovja Monti Sibillini med Umbrijo in Markami, v mali vasici nad zeleno planoto Castelluccio, znano po barvitem cvetenju leč, v smučarskem središču Fonte Canapine, vse do Spoleta in vseh vasi okoli mesta.

Pred silo narave se človek nedvomno počuti nemočen, izgubi motivacijo in se znajde, v popolnem brezupu. Po hudi tragediji pa nastopi vendar čas preporoda in obnovljene volje do življenja, ko si vsak želi iz ruševin zgraditi novo, boljše življenje. Marsikje se je to zgodilo. Nekatere občinske uprave so hitro ukrepale in poskrbele za začasne nastanitve: nemudoma so zrasle udobne lesene hišice okoli porušenih mestnih in vaških središč, kamor so se selili prebivalci, trgovine in drugi obrati. Enote civilne zaščite so okoli ruševin postavile ograje in table z napisom »rdeča cona« ter prepovedale vstop brez posebnega dovoljenja.

Več kot dve leti po zadnjem potresnem sunku je v nekaterih občinah le redkokje opaziti posledice hudih časov. Tu pa tam lahko zagledamo zvonik antične cerkve, zavarovan z jeklenimi stebri, stanovanjske hiše v Spoletu in okolici so večinoma že vseljive ali v končni fazi obnove.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.