Ko postaneta negotovost in zaščitna maska del vsakdana

GUANGDŽOV – Prvi kontakt po elektronski pošti z Andražem Strekljem nosi datum 28. januar. Andraž že nekaj let živi na Kitajskem. Idealen sogovornik za neposreden vpogled v aktualni čas sobivanja s koronavirusom v državi z več kot milijardo ljudi, kjer je bil virus spočet in se je nato hitro razširil. Ampak ... Konec januarja so na Kitajskem proslavljali »svoje« novo leto. Na milijone Kitajcev je izkoristilo počitnice, Andraž se jim je pridružil. Odpotoval je na Filipine. Odgovoril je po elektronski pošti. Pristal je na pogovor, a po vrnitvi, »čez nekaj dni,« na Kitajsko. Tistih »nekaj dni« se je zavleklo vse do 8. februarja. »Ni bilo lahko organizirati vrnitve na Kitajsko,« je bilo zapisano v sporočilu. Ena od posledic koronavirusa je bila že na dlani.

Kako se je življenje spremenilo po zaznavi te epidemije, na primer v trgovinah, javnih ustanovah, javnih lokalih?

Informacije o zaskrbljujočih številkah so dospele do posameznika že pred kitajskim novim letom. Ljudje so tako – kot ponavadi vsako leto – začeli zapuščati mesta in trgovine. Objekti in lokali so začeli zapirati vrata. To se je zgodilo prav malo preden je prišlo do tistega »pravega globalnega izrednega stanja«. Zdaj je položaj še vedno podobno ustaljen. Večina objektov, obrti in proizvodov je še zaprtih. Tudi v našem podjetju smo dobili »ukaz«, naj delamo doma, ne v uradih. Ta teden naj bi življenje spet počasi steklo po navadnih tirnicah, pravijo, a tudi to ni gotovo. V kolikor mi je znano, bomo šele v prihodnjih dneh izvedeli, kako in kaj.

Ali za pot na delovno mesto, v trgovino in sploh uporabljate zaščitne maske?

Kadarkoli človek zapusti dom, si nadene zaščitno masko na obraz, kamorkoli gre. Za zaščito sebe in ostalih. Od taksija do trgovine, od samotnega sprehoda po ulici do avtobusne postaje, vsepovsod imajo ljudje na obrazih zaščitno masko. Vedno. Rekel bi 98 odstotkov ljudi.

Pogovor z Andražem Strekljem si lahko v celoti preberete v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.