Ko se šport prepleta s politiko

Ko so v antični Grčiji – leta 776 pred našim štetjem – nastale olimpijske igre, je bil mir eno njihovih glavnih sporočil. Tedaj so premirje tudi zares spoštovali. Pet dni, kolikor so trajala tekmovanja, so vse sprte strani odložile orožje v čast olimpijadi.

V obdobju modernih olimpijskih iger, ki so se začele leta 1896 v Atenah, pa so šport in njegovi protagonisti pozabili na osnovno načelo. Večkrat sami prilivajo olje na ogenj, kot potrjuje aktivna vloga nekaterih športnikov ob dogajanju na Bližnjem vzhodu.

ODKRIVANJE TOPLE VODE

Splet so v tem tednu obkrožile fotografije turških nogometašev, ki so tako na tekmi proti Albaniji kot proti Franciji vojaško salutirali, sami pa so prek Twitterja zmago in izenačenje posvetili »hrabrim vojakom in drugim mučenikom«. Športniki so v tem primeru presegli športne meje in se spustili v politične vode. Gre za zelo nevarno dejanje, glede na to, da so nogometaši večkrat za marsikoga junaki, ki jim ljudje sledijo še več kot politikom.

Ni pa nikakršna novost. Vpliv športnikov so zelo dobro razumeli predvsem v diktatorskih režimih že pred drugo svetovno vojno. Italijanska reprezentanca selektorja Vittoria Pozza je leta 1938 na svetovnem prvenstvu v Franciji odigrala jasno propagandno vlogo za fašistični režim. Fotografija izbrane vrste, ki na uvodni tekmi proti domači reprezentanci v Marseillu pozdravlja z iztegnjeno desno roko, ima veliko skupnih elementov s turško gesto, do katere je prišlo 81 let kasneje.

Več o prepletanju športnikov in politike v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.