»Še nedavno se je pojavljanje hudih epidemij zdelo stvar neke zelo oddaljene preteklosti, o kateri beremo v zgodovinskih kronikah. Vendar pa je to v zadnjem času, ko časopisne stolpce polnijo novice o virusnemu širjenju bolezni covid-19, postalo stvarnost sodobnega, tudi samooklicanega razvitega sveta. Če se ozremo v preteklost, lahko vidimo, da so bile hude epidemije še kako prisotne tudi v našem prostoru. Posebej ranljiva ob različnih epidemijah so bila urbana središča, v katerih so se bolezni hitro širile zaradi gostote poselitve, intenzivnih stikov med ljudmi in bivanjskih pogojev. Ogroženost primorskih pristaniških mest za prihod okužbe od zunaj je bila še toliko večja zaradi živahnega gospodarskega prometa.«
Tako se začenja daljši prispevek Urške Bratož z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki ga v celoti objavljamo v torkovi izdaji dnevnika. Avtorica je v njem analizirala pretekle epidemije, ki so prizadele tudi Tržaško in Koprsko, od črnih koz do kolere in seveda španske gripe – oktobra 1918, ko je bila v obeh mestih dosežena najvišja dnevna frekvenca umrlih, je bilo v Trstu celo 64, v Kopru pa 7 smrti v enem dnevu.
Več v današnji (torkovi) tiskani in digitalni izdaji Primorskega dnevnika.