GORICA – Načrt italijanske vlade, da bo ukinila strokovni izpit za zdravnike, ki jih lahko takoj zaposlijo v tem delikatnem trenutku, je spodbudil pogovor s priznanim ginekologom iz Doberdoba Marcom Gergoletom.
So študentje takoj po končani univerzi že pripravljeni, da nastopijo službo kot zdravniki in zdravstveni delavci?
Ne, to pa velja za vse poklice, ne samo za zdravniško področje. Potem ko končaš univerzo oziroma opraviš strokovni izpit, potrebuješ kilometrino in delovne izkušnje. Če bodo zdaj zaposlili 20.000 zdravnikov in bolničarjev, gotovo ne bodo primerno nadomestili tiste, ki so izgoreli ali zboleli. Lahko pomagajo, vendar jih bodo vrgli v visoko vodo, v kateri ni enostavno takoj zaplavati. Zdi se mi neka populistična poteza, ki ni najbolj primerna za urgentna stanja. Take akcije je treba planirati za prihodnost.
Je torej zmanjkalo planiranje oziroma poznajo se posledice številnih rezov na račun zdravstvenega sistema?
Tega ne bi vedel. Je pa res, da nihče ni predvideval nečesa takega. Sicer sem leta 2016 prebral članek o netopirjih,pri katerih so našli čudne viruse, ki bi lahko prešli na človeka. V prihodnjih letih bomo še naprej doživljali take epidemije, vsaj dokler bodo na Daljnem vzhodu še naprej dopuščali tako ravnanje na tržnicah. Kitajska zdaj to prepoveduje, najrazličnejše žive živali na tržnici pa so nedvomno idealen pogoj, da se tovrstni virusi razvijajo in se prenašajo na človeka.
V zadnjih letih je tovrstnih primerov več v primerjavi s preteklostjo.
Primeri so bili tudi pred tem, a so bili omejeni v Aziji oz. v državah, ki so na tržnicah manj razvita z vidika higienske zakonodaje. Danes pa so leti izredno poceni, ljudje potujejo bistveno več, z njimi pa se širijo tudi okužbe.
Zdravniki ste v tem trenutku najbrž izpostavljeni velikemu tveganju.
Paziti moramo, da ne zbolimo mi in da ne zbolijo pacienti. Pomembno je, da ne okužiš drugih. Sam sem močno zreduciral delovanje ambulante. Imam seveda paciente, pri katerih ne morem odlašati pregledov, to so npr. nosečnice. Stvari urejujem, tako da je urnik manj natrpan in nikogar ni v čakalnici. Umivam si in razkužujem roke, imam zaščitno masko. Naj povem, da maska nekoliko pomaga tudi za to, da se ne okužiš, ne samo, da ne okužiš druge ljudi. Italija je populistična, ker nam pravi obratno, ker je mask na tržišču malo. Še slabše pa so ravnali v Sloveniji, kjer so do tega tedna npr. obdržali odprte igralnice, v katerih je bilo ogromno možnosti za prenos virusa, saj tja zahaja tako veliko Italijanov kot Kitajcev. Zdaj pa so se vendarle odločili, da uvedejo nadzor na meji, ko Italijani itak ne smejo zapustiti domov.
Tudi drugod po Evropi zamujajo.
Vsi so mislili, da se bo problem začel pri drugih in da jih bodo meje, ki jih k sreči ni več, zaščitile pred virusom. To pa se seveda ni zgodilo. Tudi v Italiji bi morali postaviti notranje meje. Lombardijo bi bili morali izolirati, a ne zdaj, že pred nekaj tedni. V našo deželo je virus prišel iz Lombardije oz. Veneta. Pri nas se vse dogaja prepozno. Ne poslušajo strokovnjakov. Zapirajo vrata, potem ko so voli že odšli.
Povrnimo se k zdravnikom. Kdor dela v intenzivni enoti, mora najbrž imeti še dodatno znanje in izkušnje?
Seveda. Težko delaš v intenzivni negi, če sploh nisi začel specializacije. Ponavljam, zdi se mi nespametno, da se hvalijo, s tem da zaposlijo 20.000 ljudi, ki niso pripravljeni. Iz direktnih virov pa tudi vem, da zdravniki, ki so jim odvzeli bris in je bil pozitiven, morajo zaradi kriznih razmer delati, dokler ne zbolijo. Stanje je precej dramatično.
Bolnišnice ene izmed najbolj razvitih dežel, Lombardije, tvegajo, da kolapsirajo. Lahko v drugih deželah pričakujemo še slabše stanje?
Verjetno ja. Lombardija pa je zelo gosto naseljena, kar je najbrž pripomoglo k temu, da se je virus tako razširili. Menda je tudi res, da so naredili kako napako oziroma da so spregledali prve primere virusa, ki so jih zdravili kot normalne pljučnica. Ključna pa je naseljenost. V mestu, v katerem je polno ljudi po ulicah, je več možnosti, da se okužiš, kot pa če se sprehajaš na plaži v Sesljanu.
Italija se hvali, da ima enega najboljših zdravstvenih sistemov. Drži?
Tega ne vem. Če sodim po visoki povprečni starosti populacije in visokem preživetju po karcinomu v primerjavi z drugimi, bi rekel, da je zdravstveni sistem dober. Seveda imaš izredne, povprečne in podpovprečne centre.
Niste infektolog, bi pa vas vsekakor vprašal za predvidevanje glede razvoja primerov okužb v Italiji in Sloveniji?
V Italiji upam, da se bo v enem tednu zmanjšalo število dnevnih okužb, čeprav so z resnimi ukrepi začeli prepozno. Ti pa naj bi pomagali, saj če nimaš stikov, se ne moreš okužiti. Virus namreč sam ne leti od Sovodenj do Doberdoba. V Sloveniji pa bo število primerov naraščalo, ker so zelo podcenjevali problem. To bo hudo, saj gre za majhno državo, ki ima nizko število respiratorjev za intubacijo, za nameček je že zbolelo osebje v bolnišnicah.
Ordinacijo imate v Doberdobu, sodelujete tudi s šempetrsko bolnišnico. Je nadzor na meji vplival na vaš poklic?
V torek bi bil moral biti v Šempetru, a so mi rekli, naj ostanem doma. Dan kasneje pa je zbolel zdravnik bolnišnice. Sam nimam težav, ker sem v Šempetru dvakrat na mesec, veliko pa je zdravnikov in medicinskih sester, ki stanujejo v Italiji, so pa zaposleni v bolnišnici v Sloveniji in imajo kar nekaj težav.