Letošnje poletje bo najhladnejše od vseh ostalih, ki mu bodo sledila

Vročina na jugu Evrope ne popušča, nanjo pa se pripravljajo tudi na severu stare celine, kjer bodo v naslednjih dneh temperaturni rekordi padali kot za stavo. Nadpovprečne temperature imajo več negativnih posledic: zaostrujejo sušo, ki klesti pridelek in v vse več območjih postavlja pod vprašaj dobavo pitne vode, večajo nevarnost požarov v naravi in ogrožajo zdravje ne le starejših in otrok, ampak vseh skupin prebivalstva.

Vročinski val se bo postopno nadaljeval vse do konca tedna, morda tudi do ponedeljka, ko meteorologi pričakujejo prihod hladnejše vremenske fronte. Čaka nas torej najbolj vroč teden v letu, ko bo v večini italijanskih mest povprečna nočna temperatura blizu 30 stopinjam. Najbolj vroče bo med sredo in soboto, na splošno zdravje ljudi bo najbolj vplival afriški anticiklon, ki bo ozračje segrel vse do 40 stopinj Celzija. Možne so sicer občasne krajevne nevihte, ki pa splošne slike ne bodo spremenile. Zaradi več mesecev trajajoče suše bi moralo namreč v nekaj dneh pasti vsaj nekaj sto mililitrov padavin, da bi se to lahko poznalo na podtalnici, kajti zaradi vegetacijske sezone bi veliko količino padavin počrpale rastline, preden bi ta prišla do podtalnice.

Združenje Coldiretti pred začetkom sezone zgodnjega obiranja paradižnika v Italiji opozarja, da bo pridelek zaradi posledic podnebne krize za 11 % manjši. Izguba se bo skupaj z povišanimi prodajnimi cenami poznala na svetovni ravni, saj je Italija prva evropska pridelovalka paradižnika pred Španijo in Portugalsko ter druga v svetovnem merilu, takoj za Kalifornijo.Zaradi vročine trpi tudi preostalo sadje in zelenjava. Ponekod bo zaradi dobesedno ožganih kultur bo za 70 % manj pridelka, zlasti paprik, melon, lubenic, marelic in melancan, ki nimajo več pogojev za rast. Pridelovalci zato hitijo z zgodnjim nabiranjem, čeprav ta strategija ne pride vedno v poštev. Posledično bo za skoraj polovico manj koruze in krme za živali, 20 % manj mleka, 30 % manj pšenice in riža ter 20 % manj morskih školjk iz gojišč na izsušenem izlivu reke Pad.

Čakajo nas torej vroči tedni, ko se bomo borili s sušo in požari. Potolaži nas lahko le cinična misel, da bo to poletje najhladnejše od vseh naslednjih, ko bodo posledice podnebnih sprememb še bolj izrazite.