»Ljudje se ne zavedajo, koliko kalorij zaužijejo in se premalo gibljejo«

Ob svetovnem dnevu debelosti, ki ga obeležujemo danes, smo poiskali strokovno mnenje, ki bi donelo s svežim glasom. Našli smo Tržačanko Lucio Jankovski, diplomirano dietetičarko na Fakulteti za vede o zdravju na primorski univerzi in študentko medicine v Ljubljani.

Sredi protislovja smo. Nobelovo nagrado za mir je prejel Svetovni program za hrano zaradi boja proti lakoti. A obhajamo svetovni dan debelosti s svarili, da je predebelih vedno več ...

Zdi se mi, da se svet tudi zaradi podnebnih sprememb usmerja v ekstreme, tudi v ekstremno lakoto in ekstremno debelost. Dejavniki prekomerne telesne teže pa so prevelik energijski vnos – ljudje se ne zavedajo, koliko kalorij zaužijejo in se premalo gibljejo. Tudi tempo življenja je tak, da smo pod velikim stresom.

Kakšna je vloga stresa?

Nimaš dovolj časa zase, zato prehitro poješ in zaužiješ nekakovostno hrano. Ali pa preskočiš obrok.

A nekatere diete svetujejo, da se odpoveš kosilu ali večerji ...

Težava teh diet je, da se potem zrediš še več kot prej. Telo registrira, da si stradal, zato si potem dvakrat bolj lačen, ker si telo hoče ustvariti zalogo.

Mar Evropejci in Severnoameričani jemo preveč sladkarij?

Trg ponuja hrano, ki je predelana na za nas neustrezen način. Običajno je visokoenergijska. A težava je tudi naša prenizka poraba. Pred sto leti si je kmet prideloval hrano in se zaradi opravil tudi dosti gibal. Naše življenje pa je sedentarno.

A v šolah že dolgo opozarjajo na pomen zdrave prehrane. Verjetno je že vsak dijak videl prehransko piramido. V spodnji, najširši plasti sta sadje in zelenjava. Sta res ključna?

Sta, ker vsebujeta ogromno mineralov in vitaminov, ki jih drugje ne najdemo. Imajo pa tudi vlaknine, ki ti dlje časa dajo občutek, da si sit. Se naješ solate, pa boš dlje časa sit, kot pa če poješ košček torte ...

Celoten intervju v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.