Manj parlamentarcev - kaj pa Slovenci?

V senatu bodo razpravljali o zmanjšanju števila parlamentarcev. Datum začetka razprave še ni znan, Tatjana Rojc (Demokratska stranka) pa je prepričana, da bo predlog kmalu na dnevnem redu.

Decembra so mu prižgali zeleno luč v odboru za ustavna vprašanja. Poslancev bi bilo po novem 400 in senatorjev 200. To se ujema s tem, kar sta Liga in Gibanje petih zvezd zapisali v koalicijsko pogodbo. A predlog bi moral prestati trnov postopek spreminjana ustave.

V okleščen parlament bi vsekakor Slovenci težje prišli. Vsi, ki so doslej sedeli v senatu ali poslanski zbornici, so si sedež zagotovili po zaslugi strank, ki so slovenskega kandidata postavili na dovolj visoko mesto na listi ali v zanesljivo okrožje. Ko bi stranke zaradi zmanjšanega števila mest računale na manj mandatov, bi seveda težje žrtvovale mandate za predstavnika narodne manjšine.

»Glede na to, mislim, da je za Slovence edina rešitev zajamčeno zastopstvo,« razmišlja Rojčeva.

Zamisel o zajamčenem sedežu po vzoru rešitve, ki velja v Sloveniji za narodni skupnosti Italijanom in Madžarov, podpirata stranka Slovenske skupnosti in tudi slovenska diplomacija. Generalni konzul v Trstu Vojko Volk se je o tem pogovarjal tudi z deželnimi veljaki Lige, ki kaže načelno podporo predlogu.

Vendar Stojan Spetič meni, da se vprašanje pretirano poenostavlja. Nekdanji senator opozarja, da bi bilo primerno šesti člen ustave, kjer so omenjene jezikovne manjšine, dopolniti z določilom, da se manjšinam zagotovi tudi zastopanost v zakonodajnih telesih (se pravi v parlamentu oz. deželnih svetih).

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.