Manj pšenice in goveda, več jablan in panjev

Vrednost kmetijskih proizvodov v Furlaniji - Julijski krajini se je v letu 2021 zmanjšala za 2,7 odstotka v primerjavi z letom 2020, če pa jo primerjamo s tisto iz leta 2018, pa je bilo zmanjšanje vrednosti kar 13-odstotno. Hkrati pa je zrasla vrednost izvoza pridelkov oz. proizvodov, ki je presegla milijardo evrov. To so prvi podatki, ki jih je za lansko leto iznesel študijski center deželnega združenja kmetovalcev Confagricoltura.

V porastu sta najbolj razširjeni kulturi v FJK in sicer koruza in soja, ki obsegata 44.633 oz. 38.752 posejanih hektarjev površin ter 4,4 milijona oz. 814.000 stotov proizvoda. Vrtoglav padec pa je doživela pšenica in sicer od 8780 posejanih hektarjev zemljišč na pičlih 300 hektarjev. Zmanjšal se je tudi obseg pridelovanja krompirja, ki pa z 229 obdelanimi hektarji ostaja najbolj razširjena povrtnina.

V porastu pa je število nasadov jablan, ki obsegajo 1318 hektarjev, pri čemer so lani pridelali več kot 641.000 stotov jabolk. Narašča tudi število oljčnikov (od 259 na 280 hektarjev površin) ter orehovih (od 65 na 121 hektarjev) in leskovih nasadov (od 286 na 384 hektarjev). Prav tako narašča število vinogradov: če so le-ti v letu 2020 obsegali 26.984 hektarjev površin, se je to število lani povečalo na 28.687 hektarjev.

V letu 2021 se je nadaljevalo upadanje govedoreje: če je bilo v letu 2020 2202 dejavnih hlevov s 74.393 glavami goveda, se je to število lani zmanjšalo na 2191 oz. 73.686. Bolje gre prašičereji, kjer je število rejcev zraslo za kakih deset, vseh živali pa je bilo lani 267.135. Enako velja za gojenje rakov, mehkužcev in rib, kjer je bilo leta 2012 v FJK gojišč 144, lani pa 226. V porastu je tudi čebelarstvo, saj se je od leta 2016 v petih letih število poklicnih ali ljubiteljskih čebelarjev od 1192 povečalo na 1878, število panjev pa skoraj podvojilo – od 2456 na 4325.

Deželni predsednik Confagricoltura Philip Thurn Valsassina pri tem opozarja na stalno naraščanje proizvodnih stroškov, ki spravlja kmetije v težave, zaradi česar pri mladih upada zanimanje za kmetijstvo. Obenem poudarja potrebo po strukturnem ukrepanju glede cene energentov, pa tudi po krčenju proizvodne verige, da bi v žepih kmetovalcev ostalo več dodane vrednosti. Prav tako pričakuje, da bo deželno odborništvo za kmetijstvo ohranilo veliko pozornost do predlogov in odločitev nove evropske kmetijske politike do leta 2027.