Manjšina ni pomagala Sloveniji

Slovenija je na različnih ravneh neposredno in pozorno spremljala dogajanja okrog krčenja števila italijanskih parlamentarcev, ni pa nanje mogla vplivati. Ljubljani gotovo niso pomagala različna gledanja v slovenski manjšini, katere politični vrh je s strani slovenske vlade in slovenske diplomacije (tudi generalnega konzulata v Trstu) večkrat dobil namig, naj o volilnem vprašanju vendarle najde skupni imenovalec. To se ni zgodilo, kar je močno šibilo »pogajalsko moč« Slovenije napram Italiji.

Naslednik veleposlanika Bogdana Benka, Tomaž Kunstelj, je med predajo poverilnih pisem na negativne posledice zmanjšanja števila parlamentarcev na Kvirinalu opozoril predsednika Sergia Mattarello in novega zunanjega ministra Luigia Di Maia. Kunstelj je pred italijanskim predsednikom pravilno izpostavil, da je Slovenija glede parlamentarnega zastopstva zgledno rešila vprašanje italijanske manjšine, ter izrazil upanje, da bo slovenska manjšina našla ustrezno in primerno mesto v novi volilni zakonodaji.

Mattarella je zlasti po zaslugi slovenskega predsednika Boruta Pahorja in njegovih sodelavcev dobro seznanjen s tem problemom, kar velja tudi za italijansko zunanje ministrstvo, nov volilni zakon pa se bo oblikoval v parlamentu, pri čemer bodo odločilne politične stranke (vladne in opozicijske), ne vlada in niti predsednik republike.