Najstniki in internet

V torek, 9. februarja, bomo obhajali svetovni dan varne rabe interneta. Letošnja tema bo dobro počutje pri uporabi medmrežja, ki je zagotovo aktualna za vse generacije uporabnikov, čeprav bodo aktivnosti namenjene predvsem najstnikom, ki so še v procesu vzpostavljanja odnosa do tehnologije. Ta naj bi nam olajšala vsakdanja opravila in posledično izboljšala življenje, za mlade pa je bodisi vir zabave bodisi moteč element, ki slabša njihovo zdravje in kvari odnos z bližnjimi. Kako torej uporabljati tehnologijo na način, da hkrati poskrbimo tudi za svoje duševno in fizično zdravje? Kako lahko zgradimo ravnotežje med koristmi in negativnimi vplivi interneta? To so vprašanja, ki si jih moramo postavljati čisto vsi.

Vsemogočni tudi online Nemogoče je, da bi starši ves čas nadzorovali najstnike in preverjali, kaj počnejo na internetu, saj z medmrežjem niso povezani zgolj prek domačega računalnika, pač pa predvsem prek mobilnih telefonov, ko so od doma. Poleg tega se v obdobju izrazitega upiranja odraslim pogosto ne zmenijo za družinska pravila – če bodo želeli uporabljati raznorazne aplikacije ali splet, bodo zagotovo našli način, da to storijo. Ena od rešitev je seveda onemogočenje uporabe naprav, vendar vemo, da se le redka navada privzgoji pod prisilo.

Res je, da najstniki pogosto bolje obvladajo delovanje tehnologije kot starši, vprašanje pa je, ali so že dovolj razsodni in vedo za posledice, ki jim lahko nekaj, na kar naletijo online, pusti na njihov čustveni razvoj. Z uporabo socialnih omrežij utrjujejo svoj položaj v različnih socialnih krogih tako v šoli kot izven nje ter posledično objavljajo in delijo karkoli vzbudi pozornost. To pomeni, da so vsebine tudi na meji zakonitosti ali moralno vprašljive. Vendar nekje med 14. in 18. letom se mladi pač počutijo vsemogočne tudi na internetu. Raziskave kažejo, da jih preveč meni, da je deljenje osebnih podatkov varno, da jih ne skrbi, če bi kdo uporabil njihove podatke tako, da jim to ne bi bilo všeč, po drugi strani jih ima večina neomejen dostop do interneta, s starši pa se v glavnem ne pogovarjajo o tem, kar počnejo na internetu.

Ena od posledic naštetega je na primer bulizem oziroma medvrstniško nasilje, ki se je iz šolskih vecejev in drugih bolj skritih kotičkov preselilo v skupine na Whatsappu in na različna socialna omrežja. Tu se širijo lažne informacije, kočljivi videoposnetki, pornografija in škodljive govorice, ki žrtve ne le žalijo, ampak jih tudi ustrahujejo. Vendar čeprav je nasilje virtualno, so bolečine in posledice zelo realne.

Edino, kar lahko starši naredijo zato, da skupaj z otroki preživijo v tej internetni džungli je, da se z njimi čim več pogovarjajo in da vzpostavijo medsebojno zaupanje.

Večini težav se bodo najstniki izognili z upoštevanjem naslednjih nasvetov:

– tako kot povsod drugje tudi na internetu ravnaj z drugimi tako kot bi rad, da drugi ravnajo s tabo,

– nikoli ne zapiši nečesa, kar nisi pripravljen nekomu reči v živo,

– če kaj prebereš, vidiš ali ti kdo reče nekaj, česar ne maraš, se umakni; vsak dodaten odgovor ali komentar bo situacijo le poslabšal,

– če misliš, da te kdo telesno ogroža, takoj povej staršem oziroma učiteljem,

– nikoli ne pristani na osebno srečanje z nekom, ki si ga srečal na spletu, če nimaš privoljenja staršev.

Ker najstniki radovedno odkrivajo svet zmenkov in spolnih razmerij tudi na internetu, so tudi lahka tarča spolnih plenilcev.Teh je žal preveč, lahko pa se jim z lahkoto izognejo tako, da ne objavljajo ali delijo namigujočih sporočil ali fotografij oziroma karkoli drugega, kar bi jih bilo sram pokazati staršem, učiteljem, trenerjem ali drugim odraslim, ki jim zaupajo.

Na koncu še nasvet za čisto vse generacije: neznancem nikoli ne izdajajte svojih osebnih podatkov – od domačega naslova do telefonske številke ali elektronske pošte. Ravno pri tem koraku se namreč začne večina zlorab.