Ob doktorici zgodovinskih znanosti Milici Kacin Wohinz je o delu mešane slovensko-italijanske-kulturne komisije, ki je pripravila poročilo Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956, je spregovoril tudi zaslužni profesor mednarodnega prava Giorgio Conetti.
Marija Kacin Wohinz je odnos med slovenskimi in italijanskimi člani ocenila zazelo dobrega ...
Da, odnos je bil prisrčen, prijazen, prijateljski.
Kakopa ste se razumeli med italijanskimi člani? Je bilo kaj nesoglasij?
Ne. Marina Cataruzza in Raoul Pupo sta moja osebna prijatelja. Lucio Toth, ki bi lahko imel največ pomislekov ali zadržkov do dela komisije, pa je sodeloval zelo konstruktivno. Ko smo se 27. junija 2000 sestali v Vidmu, je komisija zaključno poročilo sprejela soglasno, brez ločenih mnenj. 25. julija smo v Kopru samo še tehnično izpilili poročilo. Takrat smo tudi poslali poročilo in spremno pismo na zunanji ministrstvi Italije in Slovenije.
V pismu ste izrazili nekaj želj ...
Izrazili smo mnenje, kaj bi bilo koristno storiti. Kar smo predlagali, se sicer ni uresničilo oz. le deloma. Slovenska stran je poročilo objavila v uradni obliki. Italijansko zunanje ministrstvo tega ni storilo.
Zakaj?
Tega ne bi mogel rekonstruirati. Morda razlogi tičijo v običajni pretirani previdnosti italijanske javne uprave. To je samo ugibanje.
V slovenski javnosti je poročilo večkrat omenjeno, v Italiji...
V Italiji je malo poznano.
Ne samo to. Odnos do njega je bolj hladen.
Da, a bolj na krajevni ravni. Treba je tudi razumeti, da so v Sloveniji slovensko-italijanska razmerja tema državnega pomena, v Italiji pa je zanimanje skromno. Ko je komisija zaključila z delom, je Corriere della Sera povzel ugotovitve. Ne vem, kdo je bil njihov vir. Odzivi so bili takrat v glavnem naklonjeni, vsedržavne pozornosti pa poročilo ni več doživelo.
Kako ste doživljali letošnji 13. julij?
Z zadovoljstvom. Bi pa opozoril, da ni šlo za pobotanje med Slovenijoin Italijo, saj so odnosi med državama že od slovenske osamosvojitve odlični.Poklon dveh predsednikov je bil poudarek, da med slovenskim in italijanskimnarodom žalostne dediščine preteklosti ni več.
Celoten intervju je objavljen v sobotnem Primorskem dnevniku (25. julija)