»Nedelja, rana ura, koronavirus: drugače bi v Zagrebu šteli žrtve«

»Silno tresenje me je prebudilo in skočil sem pokonci. Srce mi je močno razbijalo v prsih. Res grozljiv občutek, pa tako dolgo je trajalo, neskončno.« Novinar TV mreže Al Jazeera Balkans Marin Veršić iz Zagreba je potres na svoji koži doživel dvakrat, morda trikrat, ko je bil še osnovnošolec. Tokrat pa je bil silovit in je za seboj pustil razdejanje.

Včeraj smo ga telefonsko zmotili med izredno selitvijo staršev, ki jih je potres »pahnil« na cesto.»Stanovanjski blok, v katerem prebivata, je bil zgrajen v poznih tridesetih letih. Ni zelo oddaljen od centra in utrpel je precejšnjo škodo,« je povedal sogovornik. Mamo in očeta je takoj dohitel – grela sta se v avtomobilu, tako kot marsikdo, ki ga je bilo strah znova prestopiti hišni prag. »Za nameček je oče onkološki bolnik, tako da je situacija še bolj zapletena.« Sam je stopil v hišo, da bi preveril stanje – vse prej kot varno: omet je bil močno okrušen, na nosilnem zidu pa sta zevali dve večji razpoki. S pomočjo znanca mu je uspelo priti do statika, ki je ob obisku le potrdil, da hiša ni več dostopna. »Če se tla znova stresejo, tvegate, da se vam zruši na glavo.« V avtomobile so natovorili, kar se je le dalo, in se odpeljali drugam. »V moje nekdanje stanovanje. K sreči ga nisem oddal, potem ko sem se preselil k dekletu.«

V Zagrebu je v nedeljo zapihal severni veter in pošteno ohladil ozračje. »Stres je na višku. Vso noč je treslo, tako da ljudje nismo zatisnili oči. Pa še ta veter, ne bodi ga treba, je opravil svoje, saj so sunki tako silni, da težko ločiš, ali je zapihalo ali se tla tresejo.« Do ožjega mestnega središča se še ni podal – tačas je na bolniškem dopustu, tako da delovno »prisilno« miruje. Potresne posledice pa so preplavile medije, tako da mu je dih zastal, ko je na posnetku zagledal »obglavljeno« katedralo. Brez strehe nad glavo se je iz dneva v dan znašlo kakih 1000 ljudi, je ocenil novinar. »Velika večina Zagrebčanov pa ima k sreči počitniško hišo, tako da so se tisti s poškodovano hišo brez pomisleka zatekli v drugi dom, številni pa so pomoč poiskali pri prijateljih; v zasilnem šotorskem naselju je trenutno kakih sto ljudi.«

Kako je usoda lahko hecna, je še ugotavljal. Hrvaški premier Andrej Plenković je v sporočilu za javnost dejal, da sta se pripetili dve kontradiktorni katastrofi: »Prva, se pravi koronavirus, vabi prebivalce, naj ne zapuščajo svojih domov, druga pa – potres, naj se vanje iz varnostnih razlogov raje ne vračajo. Kaj naj torej storimo? Katera je rešitev za preživetje?« Sicer pa Veršić vidi navsezadnje v potresu neko »srečo v nesreči«, saj bi se lahko izteklo veliko hujše.Pogled na ulice, ki vodijo skozi mestno središče, je bil grozljiv. Pod ometom in opeko so obležali le uničeni parkirani avtomobili ... »Ko ne bi bila nedelja, ko ne bi bilo tako zgodaj zjutraj in ko ne bi ljudje spoštovali karantene, bi danes preštevali žrtve.«