»Nepojmljivo fašistično nasilje nad Slovenci«

Furlanski književnik (doslej je v glavnem pisal poezije) Maurizio Mattiuzza je s svojim prvim romanom La Malaluna (založba Solferino) zelo prijetno presenetil literarno kritiko, predvsem pa bralce. V vseh recenzijah - vključno s tisto v Primorskem dnevniku - izstopajo laskave ocene romana, ki je širši italijanski publiki predstavil življenjsko zgodbo furlansko-beneške družine Sbaiz in ogromno škodo, ki jo je fašizem povzročil na t.i. italijanski vzhodni meji.

Gospod Mattiuzza, kje ste dobili navdih za vaš prvi roman?

Poglejte, navdih sem dobil v trenutku, ko mi je en dan pogled iz Furlanske nižine segel v dolino, od koder prihaja del moje družine. Zgodbo, ki sem jo razvil v romanu, je bila stalno v mojem spominu, nosi v sebi korenine in čar tega, kar sem želel povedati. Hotel sem predstaviti dogajanja iz prejšnjega stoletja, ki pa bi imela še danes nek smisel.

Koliko je vaš roman pravzaprav avtobiografski?

Precej, ker gre za dogajanja in za resnične zgodbe mojih starih staršev in njihovih otrok. To so moji ljudje, katerih spomin se prenaša iz roda v rod in ki nikakor ne sme v pozabo. Mislim, da gre za neke vrste prikaz civilnega odpora, ki se je začel med prvo svetovno vojno in med begunstvom po preboju v Kobaridu ter nadaljeval vse do dvajsetletne fašistične diktature.

Kako ste doživljali fašizem?

Že kot mladeniča - kar seveda velja še danes - me je hudo prizadelo trpljenje Slovencev, in torej tudi mojih prednikov, ki jim je fašizem prepovedal materni jezik. In ko so te prikrajšali za jezik in izvajali raznarodovalno in nasilno politiko, so od tebe še zahtevali, da za domovino žrtvuješ svoje sinove.