NŠK – na pot inovacije v koraku s časom

»Zahvaliti se moramo osebju Narodne in študijske knjižnice, ki je zlasti v zadnjem letu z velikim trudom uresničilo marsikateri projekt, med drugim tudi dokončno selitev goriškega sedeža Feiglove knjižnice v Trgovski dom, kar je velika pridobitev za mesto in knjižnico,« je na torkovem rednem občnem zboru NŠK v prostorih Trgovskega doma v imenu bolne predsednice Marize Skerk dejal podpredsednik Livio Semolič in namignil, da bo čez dve leti znova čas za slavje, ko bo vrata odprl obnovljeni Narodni dom pri Sv. Ivanu, kjer bodo dom našli NŠK in Odsek za zgodovino in etnografijo, Slori ter višješolska mladina, ki se bo tam zbirala.

Da je bilo leto 2020 zaradi dolgega mirovanja posebno tudi za NŠK, je uvodoma povedala direktorica knjižnice Luisa Gergolet. »Zaposleni – 7 knjižničark, zgodovinar, računovodja in podpisana – pa smo na vse načine skušali ohraniti stik z bralci in obiskovalci.« Kljub zaprtju so lani zabeležili 17.862 obiskov, kar je glede na razmere še vedno visoko število. Ko smo pri številkah, velja zabeležiti kajpak knjižne: ustanova je bogata z 224.582 enotami, lani pa so na knjižne police spravili dodatnih 5444 enot, izposojenih je bilo 34.365 enot. »Ko smo popolnoma mirovali, smo stike navezali zlasti z najmlajšimi, do katerih smo knjižničarke prišle s knjigo in glasom: posnele smo 123 pravljic (več kot 25 tisoč ogledov), ki so bile opora za starše, otroke in vzgojitelje oz. učitelje.« 27 je bilo obiskov šol na štirih oddelkih, izvedli so projekt Primorci beremo, marsikatero srečanje z avtorji, predavanje ali razstavo.

V prihodnje pa bo NŠK ubrala pot inovacije in drznih pristopov, takih, kot jih je mogoče najti v evropskih središčih, je napovedala Jasmin Kovic, ki se je kolektivu NŠK kot organizatorka kulturnih dejavnosti pridružila pred tremi tedni. »Želimo si, da bi NŠK in širše prostori Trgovskega doma postali glavno središče kulturnega dogajanja v Gorici, da bi se razlikovali od ostale kulturne ponudbe v mestu.« Za to bo potrebno mreženje oz. trdno sodelovanje z mladinskimi ustanovami in organizacijami. »Ob običajnih kulturnih se bomo lotili še poljudno znanstvenih, zabavnih in rekreativnih tem, za širjenje besednega zaklada pa poskrbeli za specifične jezikovne delavnice v sklopu pravljičnih uric.« Posebno pozornost nameravajo namreč posvetiti najbolj ranljivemu in zahtevnemu segmentu uporabnikov – mladim.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.