O Borisu Pahorju odloča le italijanski predsednik

Italija je edina evropska država in ena od šestih držav na svetu, ki ima v svojem parlamentu dosmrtne parlamentarce, točneje senatorje. Neomejen časovni mandat sicer pripada tudi članom britanske Lordske zbornice, a to je druga zgodba, vezana na zgodovino Velike Britanije. Za Slovence v Italiji je institucija dosmrtnega senatorja aktualna, potem ko je deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec pozval slovensko manjšino, naj predsedniku Sergiu Mattarelli enotno predlaga pisatelja Borisa Pahorja za dosmrtnega senatorja. Gabrovec je priznal, da bi imel takšen morebitni vsemanjšinski predlog »v simbolično nabitem letu 2020« izrazito (in izključno) politični pečat, saj dobro ve, da je predsednik Mattarella tudi pri imenovanju senatorjev popolnoma suveren in torej samostojen.

Ustavodajna skupščina je namenila veliko, tudi ostrih in polemičnih razprav dosmrtnim senatorjem in vlogi predsednika republike pri njihovem imenovanju. V ustavo so na koncu zapisali, da so dosmrtni senatorji nekdanji predsedniki republike, vsak predsednik pa lahko imenuje pet državljanov, »ki so domovino počastili z zelo visokimi zaslugami na področju sociale, znanosti, umetnosti in književnosti.« Boris Pahor gotovo popolnoma odgovarja »karakteristikam«, ki so zapisane v ustavi.