V Mestni knjižnici v Ljubljani je tržaški zgodovinar Borut Klabjan spregovoril o Trstu v luči letošnjih obletnic pomembnih prelomnic v zgodovini Slovencev v Italiji, kot sta požig tržaškega Narodnega doma, 13. julija 1920 in sklenitev Rapalske pogodbe, s katero sta 12. novembra 1920 Kraljevina SHS in Kraljevina Italija določili povojno mejo med državama. Zgodovinar je predstavil nekaj pomembnih dokumentov, povezanih z Narodnim domom, ki jih je v zadnjem letu dni odkril v tržaških, rimskih, beograjskih in ljubljanskih arhivih, dokumentov, ki podrobneje osvetljujejo ali celo mečejo novo luč na tako zelo mitologizirano zgodovino Narodnega doma. Klabjan namreč skupaj s sodelavcem, tržaškim zgodovinarjem Gorazdom Bajcem pripravlja novo znanstveno monografijo o Narodnem domu. Presenetljivo je namreč, da je bilo o tako pomembni prelomnici, kot je bil fašistični požig Narodnega doma v znanstveni in poljudni literaturi v vseh teh desetletjih napisanih komaj nekaj deset strani in da posledično o dogodku, uničujočem za Slovence v Italiji, tako malo vemo, je bilo slišati na srečanju, ki ga je vodila novinarka RTV Slovenija Ksenija Horvat.