Poldrugo desetletje že delam v okolju, kjer se slovenščina resda prepleta z drugimi jeziki, vendar med njimi italijanščine dejansko ni. Posledično sem delno zamudil razvoj računalniškega žargona med Slovenci v Italiji in zaradi tega moram pozorneje prebirati sporočila, ki jih občasno prejemam od zamejskih šolskih, kulturnih ali medijskih ustanov, kajti v njih mrgoli kalkov, lažnih prijateljev ali napačnih izpeljank. V glavnem ta sporočila priromajo do mene zgolj v vednost ali pa mi jih sodelavci prepošljejo s komentarjem: »Kako ste zamejci simpatični s temi vašimi hecnimi izrazi!« Načeloma sem mnenja, da lahko med sabo komuniciramo tudi v narečju, slengu, mešanici več jezikov in celo brez vejic, če se seveda tako dogovorimo.
Narobe pa je, če se ne znamo pravilno izražati takrat, ko to od nas zahteva okolje oziroma okoliščina. Vse to velja tudi za izrazoslovje na področju računalništva, kajti korak od simpatičnosti do osmešenja je pogosto zelo kratek.
Vklopimo, posredujemo, ugasnemo
Preden se lotimo uporabe računalnika, ga bomo morali najprej vklopiti oziroma zagnati. Tako kot večino električnih naprav ga ne bomo odpirali, to opravilo bomo raje prepustili tehniku, ko bo z njim kaj hudo narobe. Nekateri nato zaženemo program za branje elektronske pošte (recimo Outlook, Thunderbird, Mail ...), ki mu pravimo tudi e-poštni odjemalec. Ostali e-pošto raje preverjajo na spletu, kajti večina ponudnikov zagotavlja tudi spletno pošto (angl. webmail). To pomeni, da do svojega elektronskega poštnega nabiralnika vstopimo prek spletne strani (npr. gmail.com, mail.yahoo.com idr.). Tu se jezikovni cirkus šele začne. Elektronski pošti lahko namreč bolj sproščeno rečemo mail ali e-mail in ga zapišemo celo kot mejl – vendar v vseh primerih bo moškega spola. Rečemo torej »Poslal ti bom mail« in ne: »Poslal ti bom eno mail,« kot pogosto slišimo na tej strani meje!
Mail lahko pošljemo, zbrišemo, premaknemo v drugo mapo, predvsem pa nekomu posredujemo. Nikakor in nikoli ga ne obrnemo, kajti če bi prejeli obrnjen mail, bi ga morali brati z glavo navzdol ali pa z računalnikom zasukanim navzdol! Stike (contatti) najdemo v imeniku in ne v rubriki. Tisti, ki sporočilo pošilja je pošiljatelj (mittente), ostali so prejemniki (destinatari), nekatere lahko dodamo v vrstico z znakom cc, kar pomeni, da sporočilo prejmejo zgolj v vednost (per conoscenza), lahko pa imena prejemnikov naredimo nevidne ostalim tako, da jih damo v polje bcc, torej v skrito kopijo. Različne možnosti za sestavljanje elektronskega sporočila se nahajajo v orodni vrstici (barra degli strumenti), kar smo že poslali najdemo v poslani pošti (posta inviata), ob pisanju se sporočila sproti shranjujejo v osnutkih (bozze), če bi pa radi spremenili način prikazovanja sporočil in podobno, bomo različne možnosti poiskali v nastavitvah (impostazioni). Ko želimo sporočilo pospremiti s fotografijo ali drugo datoteko (documento), mu dodamo priponko (allegato).
Preživljanje časa na spletu je bolj enostavno, če zgolj surfamo oziroma deskamo. V tem primeru odpremo brskalnik (browser), ki je lahko denimo Explorer, Chrome ali Safari, v naslovno vrstico (barra degli indirizzi) vtipkamo spletni naslov ali pa spletno stran poiščemo s pomočjo iskalnika (motore di ricerca), med katerimi je najbolj priljubljen google.com. Včasih moramo za vstop v svoje račune (account) vnesti svoje uporabniško ime in geslo (password), s klikom na posamezne povezave ali tudi linke pa prosto preskakujemo od strani do strani. Ko imamo vsega dovolj, programe in strani zapremo, računalnik pa ugasnemo ali preklopimo v način spanja (sleep ali stand-by).
Zakaj je pomembno poznavanje pravilnih izrazov bodisi v slovenščini bodisi v vseh ostalih jezikih? Enostavno zato, ker živimo v času, ko lahko na najrazličnejše načine komuniciramo s celim svetom, vendar če ne bomo našli skupnega jezika, bomo drug drugemu bolj malo povedali.