Ustavno sodišče je presodilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode oz. jih omejevali na do 10 udeležencev, neskladni z ustavo, saj ni bilo izkazano, da bi bila takšna omejitev nujna. Ustavno sodišče je odločilo, da ima ugotovitev neskladnosti učinek razveljavitve. Omenjene dele odlokov sta pred ustavnim sodiščem izpodbijala Sanja Fidler in Irfan Beširević.
Po presoji ustavnega sodišča je "popolna prepoved shodov pomenila izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj", kot so opredeljeni v ustavi. "Splošna popolna prepoved shodov je veljala za celotno ozemlje Slovenije in je pet mesecev v celoti preprečevala takšno ustavnopravno varovano obliko kolektivnega izražanja mnenj."
Tudi prepoved neorganiziranih shodov je pomenila hud poseg v ustavno pravico do mirnega zbiranja, saj ravno neorganizirani shodi najbolj omogočajo takojšen ter neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke, so navedli v ustavni odločbi.
Kot navaja ustavno sodišče, je splošna in vnaprejšnja prepoved protestov nujna v demokratični družbi samo, če obstaja resnična nevarnost, da bodo protesti povzročili posledice za varovane pravne dobrine, ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi, manj strogimi ukrepi. Za vnaprejšnjo prepoved mirnih zbiranj ne zadostujejo gole domneve, da bodo zaradi njih ogrožene varovane pravne dobrine.
Notranji minister Aleš Hojs je zatrdil, da bodo spoštovali odločbo ustavnega sodišča glede neskladnosti vladnih odlokov o omejevanju gibanja. Se je pa ob tem vprašal, kaj bi bilo za ustavno sodišče ustrezno merilo glede nujnosti omejitev. Pripomnil je, da so na ustavnem sodišču očitno "poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi".
Več v jutrišnji (torkovi) izdaji Primorskega dnevnika