»Osimski sporazum ključen tudi za proces sprave in priznanje manjšin«

Petdesetletnice podpisa Osimskega sporazuma se je danes spomnil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. Ob tej priložnosti je poudaril, da je sporazum »zagotovil dokončno in pravno potrjeno pripadnost Trsta Italijanski republiki ter razrešil mejna vprašanja – nehvaležno dediščino fašistične vojne, ki je povzročila izgubo ozemelj, pridruženih Italiji po koncu prve svetovne vojne in z Rapalsko pogodbo iz novembra 1920«.

Mattarella je spomnil, da je »dobra volja obeh strani, ki se odraža v sporazumu, omogočila, da se je na teh območjih zaključilo eno najbolj bolečih poglavij italijanske zgodovine. V nekaj letih se je meja, nekoč simbol razdvojenosti, spremenila v eno najbolj odprtih v Evropi, območje ostrih nasprotovanj pa v prostor sodelovanja, kar je v naslednjih letih potrdilo še članstvo Slovenije in Hrvaške v Evropski uniji.«

Italijanski predsednik meni, da proces sprave in tesnega sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško predstavlja zgled za mednarodno skupnost. »Čezmejno sodelovanje ter priznanje in spodbujanje manjšin na zgodovinskih območjih – kar je temeljni element dialoga in skupnega razvoja – sta pripomogla k preseganju sovraštva, celjenju ran ter spodbujanju blaginje in miru za obe skupnosti,« je še poudaril.

»Osimski sporazumi so med najpomembnejšimi diplomatskimi dosežki v povojnem obdobju dveh držav in predstavljajo trajni mejnik v urejanju dvostranskih odnosov,« je ob današnji 50. obletnici podpisa izjavila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Dogovori še danes veljajo za enega izmed temeljev mednarodnopravnih odnosov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko. Sledili so načelom preseganja delitev in miroljubnega sožitja med državami, opredeljenimi v listini. Poleg dokončne ureditve poteka državne meje so bili ključnega pomena in podlaga za urejanje vprašanj obeh narodnih skupnosti – slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Dali so pospešek krepitvi gospodarskih stikov in omogočili prve skupne infrastrukturne projekte, ki so prispevali k razvoju obmejnih območij, kulturni izmenjavi ter poglabljanju stikov med ljudmi, je poudarila.

»V minulih desetletjih sta Slovenija in Italija postopoma gradili medsebojno zaupanje in presegali ovire v dobrobit obeh narodov, narodnih skupnosti in prebivalstva na obeh straneh meje. Državi danes razvijata uspešne projekte na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in drugih področjih, ki bogatijo obe družbi. Najlepši izraz dosežene ravni v odnosih med državama od sklenitve Osimskih sporazumov je letošnja prva čezmejna Evropska prestolnica kulture, ki sta jo skupaj zasnovali in uresničili Nova Gorica in Gorica. Na projekt smo v obeh državah upravičeno ponosni,« je še spomnila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.