Ni veliko arhitektov s tako impresivnim seznamom mednarodnih oblikovalskih projektov, kot je arhitekt Massimiliano Fuksas. Njegov arhitekturni pečat je mogoče videti v mestih po vsem svetu - od Marseillesa do Bratislave in Los Angelesa. Fuksas je avtor milanskega sejmišča, rimskega kongresnega centra in letališča v Šanzenu na Kitajskem. Zanj velja, da se po velikih projektih po navadi loti manjših. Pred časom je zmagal na mednarodnem natečaju v Kopru, kjer naj bi zgradil razgledni stolp z restavracijami, sobami, barom, adrenalinskim toboganom in še čim.
Arhitekt je v zadnjih mesecih kar dvakrat obiskal Trst - sicer ne v živo, temveč prek videokonference. Prve dni septembra je predaval na znanstveni prireditvi Esof2020, ta teden pa se je povezal s Znanstvenim parkom Area. Pred tedni smo stik z arhitektom navezali tudi mi. In ta je prijazno privolil v pogovor. Z njim smo se pogovarjali o mestih in stanovanjih po pandemiji, ki je letos cel svet obrnila na glavo, o delu na daljavo, pa tudi o tržaškem Starem pristanišču. Letošnje leto je za Fuksasa čas, ki ga moramo izkoristiti za samopremišljevanje o človečnosti, odnosu do doma, skupnosti, mesta in planeta.
Kakšno vlogo bodo arhitekti in arhitektura imeli po koncu pandemije?
Verjamem, da bo pandemija spremenila pogled na urbano nastanitev. Spremenila bo naš način druženja, spremenila bo mesta in nastanitve. V tem kontekstu menim, da bo vloga arhitektov še kako pomembna, saj bo le z njimi mogoče ustvariti nova urbana okolja in bivalne prostore, v katerih bo mogoče živeti in delati hkrati. Vsega tega pa seveda ne more narediti arhitekt sam. Po mojem mora biti arhitekt »dirigent orkestra«, ki v danih okoliščinah nove prostore projektira v sodelovanju z znanstveniki, informatiki, strokovnjaki umetne inteligence in še z nekaterimi drugimi profesionalnimi skupinami. Lahko rečem, da sta urbanist in arhitekt le generala med urejevalci prostora.
Kako bo socialno distanciranje vplivalo na urbanistiko in arhitekturo mest?
Javni prostori se že nekaj časa prilagajajo novim pravilom o distanciranju. Ljudje se še nikoli tako kot letos niso zatekali v parke in na trge, ki so se prelevili v kraje srečanj. V preteklosti namreč nikoli ni bilo toliko rekreativcev v parkih. Ti so se prelevili v zatočišča za varno rekreacijo. Prav zaradi tega je toliko bolj pomembno, da javni upravitelji zagotavljajo še naprej varen dostop do javnih površin in da skrbijo tudi za njihovo vzdrževanje. Slediti bi morali modelu kitajskega mesta Šanzen, ki velja za eno najbolj tehnološko modernih in trajnostnih mest, v katerih je javni prostor postal urbano okolje, dostopno širšim množicam.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.