»Pappa al pomodoro«

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za elektronski ponatis kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.

Dobro branje!

»Pappa al pomodoro«

Vračam se s krajšega izleta po Toskani, ki je po Siciliji najlepša in iz gastronomskega vidika najzanimivejša italijanska dežela.

Čeprav sem Toskano prepotoval po dolgem in počez, nisem imel nikoli priložnosti, da poskusimo eno najzanimivejših toskanskih jedi, ki ji domačini pravijo »pappa al pomodoro«, mi pa bi jo lahko preimenovali v »gosto paradižnikovo juho«. Ta jed je zunaj toskanskih meja zaslovela, ko jo je Collodi zapisal v svojem Ostržku, še bolj pa morda po nekoliko neumni popevki »Viva la pappa al pomodoro«, ki jo je pred dolgimi leti pela Rita Pavone. Gre za tipično jed revnih ljudi, saj vanjo sodijo samo paradižniki, star kruh, česen, bazilika, oljčno olje, sol, sladkor in poper. Vse te sestavine so bile doma tudi v najbolj revnih družinah, pridne gospodinje pa so z njimi znale pripraviti okusno jed, ki je napolnila želodce vedno lačnih kmečkih otrok. Ta juha, ki je pravzaprav bolj krema kot juha, je zelo primerna za sedanje jesenske dneve, ko se temperatura bliža ledišču in krožnik tople juhe v jesenskih večerih pride še kako prav.

Sestavine sem že navedel, postopek pa je dostopen še tako neukemu kuharju. Dva dni star kruh narežemo na tenke rezine in jih pustimo nekaj minut v peči pri temperaturi 200 stopinj, da rahlo porumenijo. Nikakor se ne smejo zapeči. Ko so se obarvale, jih vzamemo iz peči, pustimo, da se nekoliko ohladijo in jih nato natremo s česnom.

Kilogram svežih, zrelih paradižnikov olupimo in razkoščičimo in jih nato narežemo na majhne kocke. Rezine kruha zložimo v širšo, po možnosti lončeno posodo, nanje pa stresemo narezane paradižnike. Prilijemo tudi nekaj zelenjavne juhe, tudi iz kocke. Nikakor ne kaže pretiravati s tekočino, raje dodamo še nekaj zajemalk juhe kasneje, če vidimo, da postaja jed pregosta. Solimo, popramo in dodamo še žličko ali dve sladkorja. Na šibkem ognju kuhamo 45-50 minut in občasno mešamo, da se rezine kruha razpustijo. Pazimo, da se jed ne sprime. »Pappa« ne sme biti jušna. Ko je kuhana, dodamo oljčno olje in natrgane lističe bazilike.

To je klasični recept za to jed, obstaja pa tisoč različic. Nekdo prisega, da sodijo v »pappo« tudi zelena, korenček in čebula ali por, drugi jo kuhajo v pečici, kar pa je za pravoverne privržence »pappe« pravo bogokletno dejanje. Drugi spet rabijo star suh kruh, saj se itak v paradižniku razmoči in torej ni velike razlike. Če nekaj, ta juha je zelo dobra vroča, je pa odlična tudi hladna, seveda, ko je nekoliko topleje.

Dober tek.

Ivan Fischer