Piccolo proti dvojezičnosti

»Vsi Italijani v Trstu bi se morali učiti slovenščine, Trst naj bo dvojezično mesto«. To je v reviji La Voce 22. julija 1909 zapisal italijanski pisatelj Giuseppe Prezzolini in si s tem nakopal sovraštvo tržaških nacionalistov ter žolčno reakcijo dnevnika Il Piccolo. Prav tržaški dnevnik v sobotni knjižni prilogi obnavlja to zgodbo, ki je pokazatelj razpoloženja v Trstu pred prvo vojno in tudi enostranske usmeritve osrednjega mestnega časnika.

Prezzolini, ki je kot književnik in kulturnik vedno plaval proti toku, se je posmehoval iz tržaških nacionalistov, »ki so zmotno upali, da bodo Slovani izginili iz Trsta, če bo njihov jezik izumrl«. Pisatelju se je takšno stališče Piccola zdelo neverjetno. Novinar Fabio Dorigo navaja v članku do Prezzolinija odklonilna stališča Lege Nazionale, posebno pozornost pa namenja reakcijam Piccola. »Če bi se vsi Italijani naučili slovenščine, bi nihče od prebrisanih Slovanov ne govoril več italijanščine. Slovani predstavljajo grožnjo italijanskemu Trstu,« je v odgovor Prezzoliniju pisal dnevnik. Ne čudi ga, da o dvojezičnosti razmišljajo slovenski časopisi in tržaški socialisti, da takole misli Italijan Prezzolini pa je res višek.

Za časopis La Voce, ki ga je v Firencah Prezzolini ustanovil s prijateljem književnikom Giovannijem Papinijem, je pisal tudi tržaški pisatelj Scipio Slataper. Objavil je eseje z naslovom Tržaška pisma, ki jih je Piccolo ignoriral, med italijanskimi nacionalisti pa je bil Slataper, pisec znamenitega Il mio Carso (Moj Kras), označen za izdajalca.