Terminske pogodbe za zahodnoteksaško lahko nafto (WTI) z dobavo v maju so predsinoči prvič v zgodovini padle pod ničlo. Kupec 159-litrskega soda nafte je lahko surovino ne le prevzel brezplačno, temveč mu je prodajalec povrhu ponujal do 37,63 dolarja na sod, le da jo je odnesel.
Kaj se dogaja? Je tržni kapitalizem povsem ponorel? Je mar mogoče, da je nekdanje črno zlato postalo tako ničvredno, da te še plačajo, da ga odneseš? Po odmevnih naslovih v televizijskih poročilih in časopisih bi se zdelo, da se je svet res obrnil na glavo. V resnici pa ni točno tako, čeprav drži, da je cena nafte v času pandemije pod udarom kot še nikoli prej. Industrijska proizvodnja po svetu je zastala, prav tako cestni in letalski promet. Povpraševanje po nafti je padlo, zato je Organizacija držav proizvajalk (Opec) pred nekaj dnevi sklenila, da bo z majem znova zmanjšala obseg načrpane nafte.
Padec cene pod ničlo pa je absurd, ki je povezan s špekulativnimi terminskimi pogodbami na borznih trgih. Kupci vnaprej kupijo surovino za dobavo v kasnejšem terminu. Prav včeraj je zapadel rok za poravnavo pogodb za majsko dobavo, Ker so skladišča polna, so morali trgovci v želji, da prodajo pogodbe, po katerih bi morali včeraj prevzeti kupljeno nafto, pristajati na vse nižjo ceno. Problem se je pojavil zlasti za teksaško nafto WTI, ki jo skladiščijo v Oklahomi, kjer pa ni bilo več prostora. Zato so morali trgovci pristati tudi na izgubo, ker izbire niso imeli.
Realnejše so cene nafte za junijsko dobavo, čeprav so tudi te padle. Teksaška nafta je s ponedeljkovih 20 včeraj padla za dodatnih 50 odstotkov v primerjavi s ponedeljkom in zdrknila pod 11 dolarjev na sodček. Severnoevropska nafta brent se je pocenila vse do 18 dolarjev na sod, kar je najmanj po letu 2002.
Analitiki ugibajo, kje naj bi se ustalile cene nafte. Po terminskih pogodbah za dobavo na letošnjo jesen naj bi to bilo nekje med 30 in 40 dolarji, vse pa bo odvisno od razvoja pandemije in hitrosti okrevanja gospodarstva.
Kaj pa čaka avtomobiliste, ko se bodo sprostile zdajšnje omejitve gibanja? Ali bomo rezervoarje avtomobilov polnili skoraj zastonj? Menda ne. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo sicer nizke cene pri bencinskih servisih, še zdaleč pa ne v tolikšni meri, kolikršen je bil padec tržne cene surove nafte. Tu pridejo v poštev državne trošarine, ki na primer v Italiji predstavljajo dve tretjini končne cene, cene rafiniranja in profit naftnih družb in trgovcev. Čeprav te dni na borzah nafto podarjajo, bomo zato pri črpalkah deležni le nekaj borih centov popusta na liter.