Planet gori, a odnos do Zelenih je hladen

Paradoks: okolje je vse pomembnejša politična tema, a zelene stranke v večini držav dosegajo skromne volilne rezultate. Italija in Slovenija sta nazorna primera.

Na evropskih volitvah pred dvema letoma je v Italiji lista Europa verde (Zelena Evropa) dosegla 2,3 odstotka glasov, podobno skromen je bil dosežek dveh zelenih list v Sloveniji. A v severnih državah so okoljske stranke na valu gibanja podnebnih štrajkov Grete Thunberg dosegale rezultate z dvomestnimi številkami. Primeri so stranka Die Grünen v Nemčiji, ki je zbrala 20,5 odstotka glasov, belgijski Ecolo z 19,9 odstotka ali finski Vihreät De Gröna s 16 odstotki.

»Še v dvajsetih ali tridesetih letih prejšnjega stoletja dva milijona Italijanov ni znalo ne brati ne pisati. Narod je zato v določeni meri nezrel in povprečen Italijan ne razume, da je naloga politike usmerjanje družbe, ne pa dajanje denarja. Zato Italijan čaka mogotca, odrešenika,« na vaše vprašanje, zakaj so zeleni v Italiji šibki, odgovarja tržaški Slovenec Pino Prašel, ki je pred dvema letoma na evropskih volitvah kandidiral na listi Zelene Evrope.

Glede slabih volilnih dosežkov zelenih list v Sloveniji pa pravi: »Ni pravih zastopnikov, ker je zeleno idejo prevzela bolj skrajna levica. A kdor je doživel Jugoslavijo, tako kot sem jo tudi jaz kot študent, ve, da ima socializem svoje hibe. Normalno je, da si želiš v življenju nekaj drugega.«Kolumnist Igor Pison, ki je več let živel v Nemčiji, pa tamkajšnji uspeh Zelenih razlaga takole: »V Italiji se ni razvilo pravo socialno-ekološko gibanje, medtem ko so nemški Zeleni ekologijo vedno povezovali s socialno politiko. Prav tako je treba vedeti, da imajo v Nemčiji jedrske elektrarne, ki jih v Italiji ni, to pa je zelo zelena tema. Zeleni v Nemčiji pa imajo tudi zelo veliko število mladih in izobraženih članov, kar seveda veliko pomeni.«

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku