Po pandemiji dopustujemo večkrat, bliže in za krajši čas

Več kot polovica prebivalk in prebivalcev Italije je (ali še bo) letos poleti pobrisala prah s potovalk in se odpravila na dopust. 34,5 milijona se jih je namreč odločilo, da bo julija in avgusta preživelo vsaj nekaj dni na lepšem, čeprav morajo letošnji dopustniki poleg kovčkov dodatno napolniti še denarnice: draginja se namreč pozna tako pri stroških prevoza kot pri ostalih turističnih storitvah, ki pa se jim počitnikarji ne nameravajo odpovedati.

Poletno dopustovanje je v Italiji več kot le potreba po premoru od službe. Kljub temu, da so časi celomesečnega oddiha že zdavnaj mimo, ostajajo počitnice statusni simbol, za katerega se je letos vseeno odločilo 57 odstotkov prebivalcev Apeninskega polotoka, čeprav so njihove poti časovno in geografsko krajše. Preostali del prebivalstva pa ostaja doma, saj je zanje dopust v trenutnih negotovih razmerah prevelik finančni zalogaj, sploh ker je prihodnost zaradi visoke inflacije in posledic vojne v Ukrajini prevelika neznanka.

Šestdeset odstotkov tistih, ki so se odločili za enega ali več poletnih oddihov, se po Italiji ali tujini mudi ravno v dneh okoli velikega šmarna.

Združenje potrošnikov Codacons napoveduje, da bodo letošnje počitnice najdražje v zadnjih 30 letih. Za tretjino dražji so namreč notranji poleti, cene mednarodnih kart pa so se več kot podvojile, kar pa ljudi ni odvrnilo od letenja, saj so letos poleti vsa evropska letališča polna dopustnikov in hkrati tudi kaosa, zaradi katerega je marsikdo že obtičal na tleh. Tudi zaradi tega razloga je za večino italijanskih družin osebni avtomobil najbolj pogosto prevozno sredstvo in to kljub temu, da vožnja zaradi podražitve goriva stane vsaj četrtino več kot lani. Že tako precej drage trajektne povezave pa so se letos podražile še za dodatnih 18 %.

Sleherni popotnik bo v povprečju za pot, prehrano, nočitev in zabavo v Italiji potrosil 876 evrov oziroma 1384 evrov, če ga bo zaneslo v tujino. Pričakovani skupni promet, ki bo zagotovo pozitivno vplival na gospodarstvo, je 32,6 milijarde evrov.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.