Po gasilcih bodo imeli s posledicami največjega požara v zgodovini Slovenije zdaj največ skrbi in dela gozdarji. Načrtovati bodo morali, kako čim hitreje znova vzpostaviti mlad gozd, da se Kras ne bi vrnil v začetek 20. stoletja, ko je bil skoraj kamnita puščava. Gozdarji imajo tudi konkretne predloge, kako v bodoče preprečevati požare in jih hitreje ustavljati. O tem smo se pogovorili z vodjo sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjanom Košičkom.
Ljudje imamo pogosto romantično predstavo, da je bil Kras nekoč zelena oaza in da ga je človek spremenil v kamnito puščavo. Drži ta predstava?
To ni nobena romantika, Kras je v resnici obraščal bukov gozd, ki je segal vse do morja. Imamo zelo dobre raziskave in v plasteh iz tistega obdobja so našli samo bukov pelod. Pred gradnjo drugega tira železnice, denimo, so raziskali sedimente po vrtačah. Takrat je bilo v naravi povsem drugačno stanje, ki si ga zdaj ne moremo niti predstavljati.
Torej je človek kriv za goli Kras?
Ja. Človek je vse to posekal, očistil, bukovega gozda ni bilo nikoli več. Sledilo je obdobje gole površine ali drugačnega gozda. Predvsem termofilnih listavcev, pa do hrastov in spet nazaj. Kras je tako postajal vedno bolj gol, zemljo je odnašalo. Vrtače so bile v času bukovega gozda prazne, potem pa so se napolnile z zemljo, ki jo je odnašalo z razgaljenih površin.
Bi lahko v teh sto letih ustvarili boljši gozd?
Seveda bi bil lahko boljši, lepši, če bi lastniki vanj vložili več dela. Če bi kakemu drevesu pomagali, da bi zrasel, namesto ruja ali robide. Ta gozd, ki ga imamo zdaj, je naravno stanje. To je svetel gozd, z veliko svetlobe od vrha do tal, vode je malo, tal še ni. In zato imamo ob črnem boru in termofilnih listavcih še ruj, brin, šipke ... to so rastline, ki znajo preživeti v takih razmerah. Vse pa dobro gorijo, ker so pred izsuševanjem in boleznimi zaščitene z eteričnimi olji in smolo.
Pa se rastline ne morejo prilagoditi na požar?
Ne. Na požar niso pripravljene, ker požar ni naraven pojav. Strela povzroči izredno malo požarov. Za najmanj 95 odstotkov požarov je kriv človek. Iz malomarnosti ali namerno. Veliko jih zaneti železnica, zagori tudi zaradi kmetijskih opravil, piknikov ... za cigaretni ogorek je dokazano, da mora imeti res veliko ‘srečo’, da zažge naravo.
Tak požar je za tako mlad gozd potem katastrofalen?
Ja, en tak požar gozd potisne nazaj za najmanj nekaj desetletij, skoraj na začetek. Kjer je zgorel humusni del tal, tam ni več nič. Če je nekdo zanetil ta požar, je res žalostno, da tega ne razume. Da tla samo malo pogorijo in pepel potem celo koristi gozdu, to ne drži. Res je, da tak požar spet ustvari kamnito puščavo.
Danijel Cek, Primorske novice
Več v današnjem Primorskem dnevniku.