Marsikdo bo tokratnega sogovornika prav gotovo poznal s televizijskih ekranov. Univerzitetni diplomirani meteorolog Branko Gregorčič že dobrih 30 let predstavlja vremenske napovedi na prvem programu slovenske nacionalke. Rodil se je pred 59 leti v Ljubljani, deloma pa je tudi Primorec, saj je bil njegov oče rojen na Opčinah. Leta 1985 je končal študij meteorologije in se je zaposlil v prognostičnem oddelku na tedanjem Hidrometeorološkem zavodu, današnji Agenciji RS za okolje, kjer je v uradu za meteorologijo in hidrologijo med drugim koordinator za stike z javnostjo.
Meteorološko poletje se je izteklo. Prevladuje nek splošen občutek, da je bilo letos na našem območju v primerjavi z zadnjimi leti, zlasti pa z zadnjimi desetletji, vreme dokaj nenavadno.
Začniva kar pri najbolj odmevnem dogajanju - pri strelah. V le nekaj dneh je v drugi polovici avgusta v koprskem zaledju in na tržaškem Krasu strela udarila v dve osebi, razklala iglavec na bazovski gmajni in povzročila škodo na zvoniku v Dolini ter na zvoniku v Prebenegu. Kaj takega v tako kratkem času, pa niti ne v daljšem, pri nas v zadnjih letih ne pomnimo. Ali so letos poleti strele udarjale pogosteje kot v preteklosti?
Strele so na našem geografskem območju pogost pojav in letošnje leto pri tem nič posebej ne izstopa. Pri posledicah gre za igro naključij. Osebno se spomnim več udarov strel, ki so imeli za ljudi hude oz. kar usodne posledice – tako na primer lani na Bledu, pa pred leti na ljubljanskem barju, da o strelah v gorah sploh ne govorimo. Tam je na pašnikih skoraj vsako leto kakšen udar strele v živino na paši.
Kaže da so ekstremnejši pojavi vse pogostejši. Kaj menite o ostalih močnejših pojavih, denimo o nalivih? Se je vreme v zadnjem desetletju razbesnelo in se nam narava maščuje?
Ozračje na Zemlji se v zadnjih desetletjih opazno segreva. Globalni porast temperature se bliža 1 stopinji Celzija, porast temperature na območju Alp in tudi v Sloveniji pa glede na klimatska povprečja 20. stoletja znaša že blizu 2 stopinji Celzija.
Toplejši zrak je vase sposoben sprejeti večjo količino vodne pare. Prav sprememba agregatnega stanja vodne pare iz plinastega v tekočo fazo pa – zaradi sproščanja latentne toplote kondenzacije – predstavlja vir energije za burne vremenske procese. Na kratko povzeto – toplejše kot je ozračje, več energije je na voljo za vremenske procese.
Klimatske spremembe se odražajo tudi s povečanjem intenzitete krajevnih neurij. Hkrati lahko v naslednjih desetletjih v zimski polovici leta verjetno pričakujemo več poplav, poleti pa vročinskih valov in s tem povezane suše ter večjo požarno ogroženost narave.
Celotni intervju lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.