Pred dnevi je mednarodni solidarnostni konzorcij ICS s tržaško škofijsko Karitas in nekaterimi socialnimi zadrugami opozoril na problem vračanja migrantov: italijanska policija namreč nekatere migrante, ki jih zajame na svojem ozemlju, preda slovenskim kolegom z izgovorom, da so na italijansko ozemlje (protizakonito) vstopili preko slovensko-italijanske meje. Podoben poziv je na italijansko notranje ministrstvo in druge institucije naslovilo združenje za pravne študije ASGI. Po oceni vseh pravkar navedenih organizacij so ta vračanja, ki jih zagovarja italijanska politika, protizakonita. Tako meni tudi tržaški Slovenec Matej Iscra, eden izmed koordinatorjev pri ICS.
Na kateri zakonski podlagi Italija vrača nekatere migrante Sloveniji?
Politiki se sklicujejo na dogovor med Italijo in Slovenijo iz leta 1997 – ta obravnava proceduro vrnitve tujih državljanov, ki so nezakonito vstopili v državo. Ob tem pa verjetno tudi na dogovor o čezmejnem sodelovanju policij iz leta 2007 (ki je formalno operativen od leta 2011 – italijanski zakon 60/2011) in predvideva skupne policijske patrulje, ter na postopke za vrnitev tujih državljanov, ki so nezakonito vstopili v državo.
Pri tem pa je ključno, da omenjeni dogovor iz leta 1997 izrecno izključuje azilante iz teh »hitrih« ali »neformalnih« vrnitev, saj zanje velja tako imenovana dublinska uredba, ki jasno določa proceduro vračanja. To, da nekateri pravijo, da je »tako hitreje in da lahko migranti vsekakor potem prosijo za azil v Slovenji,« je torej brezvezno, saj bi morali v vsakem primeru slediti predpisom dublinske uredbe. V njej na primer gotovo ni predvideno, da nekoga »vrneš« tuji policiji, ne da bi mu izročil kopijo ukrepa. Dodal pa bi rad, da lahko samo z identificiranjem migranta razumemo, če lahko zaprosi za azil v Italiji oziroma če je že zaprosil za azil v drugi državi EU ali ima že mednarodno zaščito.
Kaj se po vaših informacijah zgodi, ko so ti migranti »vrnjeni« slovenski policiji?
Jasnih podatkov žal nimamo. Če pa naj ocenjujemo po tem, kar se večkrat zgodi, ko slovenska policija zasači migrante, ki prihajajo iz Hrvaške, potem je zelo možno, da tudi ti migranti, ki jih je »vrnila« Italija, niso več na ozemlju Evropske unije. V tem primeru pride do t.i. chain pushback (verižnega vračanja) in migrant se znajde zunaj EU, kar je seveda nezakonito, izpostavi pa ga tudi nasilju policije. Leta 2018 je pri teh pushbackih sodelovala tudi italijanska policija. Ko politiki govorijo o »neformalnih vrnitvah«, se ne zavedajo, da je to, zelo verjetno, le lepši izraz za nekaj nezakonitega.
Ali jim po vam dostopnih podatkih v Sloveniji ponudijo možnost, da zaprosijo za azil?
Tudi v tem primeru nimamo uradnih podatkov, a zelo verjetno ne.
Sodišče v Genovi se je v neki obravnavi jasno izreklo proti vračanju migrantov v Slovenijo, ker jih ta zelo pogosto pospremi do hrvaške meje, Hrvaško pa nevladne organizacije obtožujejo nečloveškega ravnanja in celo mučenja migrantov – kakšne informacije imate vi o tem?
Iz raznih poročil nevladnih organizacij, tako mednarodnih (na primer Amnesty) kot lokalnih (Center za mirovne študije iz Zagreba, Are You Syrious?, No Name Kitchen ...), je razvidno, da z migranti predvsem hrvaška policija ravna nečloveško. Tudi italijanska in slovenska policija pa sta s tem, da ne upoštevata pravic prosilcev za azil, del tega sistema, kar je zaskrbljujoče. Da se tako ravnanje začenja uveljavljati tudi pri nas, pa še dodatno dokazuje, da postaja »normalno« oziroma, da ga nekateri skušajo uveljaviti kot normalno. Mene osebno to dodatno skrbi, saj je očitno, da človekove pravice in pravice manjšin nimajo več centralne vloge v politiki EU (tudi glede na to, kar se dogaja z višegrajskimi državami, predvsem na Madžarskem).
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.