Sobota, 08 februar 2025
Iskanje

Predstavniki manjšin v Sloveniji in Italiji se bodo redno srečevali

V Ljubljani prvo srečanje med deželnim svetnikom v FJK Markom Pisanijem ter poslancema italijanske in madžarske narodnosti v slovenskem parlamentu Felicejem Zizo in Ferenem Horvathom

4. feb. 2025 | 13:43
Dark Theme

Deželni svetnik Slovenske skupnosti v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine Marko Pisani ter poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije Felice Ziza in Ferenc Horvath se nameravajo redno, vsaj enkrat letno srečevati, da bi razpravljali o vprašanjih, ki so skupna tako Slovencem v Italiji kot Italijanom in Madžarom v Sloveniji. Srečanja pa bi lahko razširili še na slovensko senatorko Demokratske stranke v Rimu Tatjano Rojc in italijanskega poslanca v hrvaškem saboru Furia Radina.

To izhaja iz današnjega (4. februarja 2025) prvega srečanja med Pisanijem, Zizo in Horvatom v prostorih DZ v Ljubljani, ki so ga vsi trije udeleženci označili kot zelo konkretnega in konstruktivnega.Na srečanju, za katerega je dal pobudo Pisani, so obravnavali vrsto vprašanj, ki se tičejo vseh manjšin. Ziza je pri tem izpostavil zlasti vprašanje vidljivosti programov RTV Koper-Capodistria v hrvaški Istri in Italiji v času, ko se v slovenskem parlamentu obravnava predlog novega zakona o medijih. Oddaje koprske televizije, v katerih so zlasti tiste za italijansko manjšino, namreč večkrat niso dostopne na Hrvaškem in v Italiji, zato morajo k reševanju tega vprašanja pristopiti vse tri države, Slovenija, Hrvaška in Italija.

To je povezano s potrebo po nadgradnji trilateralnega sporazuma med Italijo, Slovenijo in Hrvaško iz leta 1992 ob mednarodnem priznanju Slovenije in Hrvaške, ki je predvideval tudi sklenitev bilateralnih dogovorov med omenjenimi državami. Doslej sta ga podpisala le Hrvaška in Italija, Slovenija pa ne, ker je bilo takrat še nerešeno vprašanje zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji, danes pa bi bil čas za to, v te dogovore pa bi lahko vključili tako vprašanje vidljivosti radiotelevizijskih oddaj v manjšinskih jezikih (omenjen je bil tudi kanal italijanske radiotelevizije RAI 3 Bis, ki oddaja v slovenščini), kot tudi vprašanje priznavanja diplom in druga vprašanja, povezana z izobraževanjem, kot tudi dogovor o ustanovitvi sklada za razvijanje gospodarske osnove manjšin, ki ga je predvideval že Londonski memorandum iz leta 1954, do njega pa nikoli ni prišlo, je dejal Ziza.

Pisani je od sogovornikov prejel zlasti informacije o sistemu izvolitve manjšinskih poslanev v DZ, pri čemer so ga zanimali praktični vidiki, zlasti v luči snujočega se predloga spremembe volilne zakonodaje za deželni svet FJK, pa tudi za državni parlament, kjer SSk cilja na uresničitev sistema zagotovljenega zastopstva. Zanimalo ga je tudi vprašanje priznavanja študijskih oz. strokovnih naslovov in diplom, pridobljenih v omenjenih državah s strani študentov, ki pripadajo manjšinam. To je velik problem za manjšine in o tem bo govor na letošnji majski deželni konferenci o stanju varstva slovenske manjšine v FJK, kjer hočejo sprožiti razpravo, da se dosežejo hitre rešitve, je še poudaril Pisani.

Horvath pa je izpostavil zlasti vprašanje prehajanja državne meje, saj Slovenija izvaja kontrole na mejah z Madžarsko in Hrvaško, Italija pa na meji s Slovenijo v luči začasne zamrznitve schengenskega režima. Horvath razume problem varnosti, vendar to povzroča veliko preglavic zlasti obmejnemu prebivalstvu in z malo več občutka in posluha bi lahko dosegli lažji prehod meje zlasti za krajevne prebivalce, meni madžarski poslanec v DZ.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava